Priznani slovenski klarinetist, profesor, predavatelj in dirigent Andrej Zupan je bil za svoje delo že velikokrat nagrajen. Trenutno je kot umetniški vodja polno zaposlen z mednarodnim festivalom glasbe Glasbeno poletje na gradu Podsreda. Ob vseh svojih izzivih in projektih, ki jih ni malo, pa je tudi skrben oče in mož.
Story: Po srcu, duši in profesiji ste glasbenik in že v mladosti ste prejeli številne nagrade. Že leta 1985 ste bili izbrani za mladega glasbenika Jugoslavije, če se vrneva v preteklost. Kako ste takrat doživljali vzpon svoje glasbene kariere?
Ker sem bil praktično še otrok, sem težko razumel, da moji vrstniki brezskrbno igrajo nogomet ali smučajo, jaz pa moram vaditi klarinet. Res da sem imel glasbo in klarinet rad, pa tudi velik vzor v svojem žal že pokojnem očetu Alojzu Zupanu, ki je bil prav tako vrhunski klarinetist, dirigent in profesor, sem imel, pa se kljub temu spominjam, da mi je bilo večkrat težko. Ves čas sem moral paziti, da se ne bom med igro poškodoval, da se ne prehladim itd. Spomini mi pravijo, da brezskrbnega otroštva ravno nisem imel, zaradi odgovornosti, ki so jih prinašali nastopi, koncerti in tekmovanja. Pozneje, ko sem se zavedel, da bo glasba res moj poklic, pa mi je bilo lažje in sem v tem začel uživati.
Story: Svoje znanje kot profesor prenašate tudi na podmladek. Kako se glasba razvija pri naših otrocih, mladostnikih? Imamo dober podmladek?
V Sloveniji imamo vrhunski sistem glasbenega izobraževanja, od predšolske vzgoje do doktorskega študija. Otroci imajo možnost že zelo kmalu vključitve v sistem glasbenega izobraževanja, zgodnjega odkrivanja inštrumentov, notnega materiala in glasbene umetnosti na splošno. Opažam, da so generacije, ki prihajajo na sprejemne preizkuse bodisi na konservatorij ali akademijo, vedno boljše in nivo znanja vedno večji.
Story: Ste tudi dirigent pihalnega orkestra in profesor klarineta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, na Akademiji za glasbo v Ljubljani predavate klarinet, komorno igro, specialno didaktiko pihal, pedagoško prakso in literaturo pihal, trobil in tolkal in še bi lahko naštevala. Kako vse to sploh usklajujete?
Biti pedagog in delovati v pedagoškem poklicu je velika čast in odgovornost. V prvi vrsti moraš biti strokovnjak na svojem področju, imeti moraš znanje in izkušnje. Predvsem pa moraš biti človek. Delo z mladimi zahteva veliko širino. Odprt moraš biti za nove načine poučevanja, se ves čas tudi sam izobraževati, prisluhniti moraš potrebam in željam tistih, ki jih poučuješ, kajti mladi so vedno bolj zahtevni. Na določeno izobraževalno ustanovo in k določenemu profesorju pridejo z jasnim ciljem. Vedo, kaj jim lahko daš, in to tudi pričakujejo. Moje aktivnosti od različnih vaj, koncertov, snemanj, predavanj in poučevanja se zelo prepletajo. Delovni dan traja približno od 8.00 zjutraj do 23.00 zvečer. Vmes je čas za kosilo in za odhod po hčerkico v vrtec.
Story: Znanje ste pridobivali tudi v tujini (Rim, Salzburg ...). Kako ste doživljali šolanje v tujini in, če primerjamo, kakšno raven šolanja imamo na domačih tleh v primerjavi s tujino? Imamo kvalitetno šolstvo na glasbenem področju?
V Sloveniji imamo izjemno kvalitetno glasbeno izobraževanje. Vendar je za vsakega glasbenika še kako pomembno, da gre tudi v tujino. Študij v tujini ti da še dodatne razsežnosti, spoznaš širšo kulturo, in če imaš srečo študirati v kakšnem večjem mestu, kot so Dunaj, Berlin, Pariz, London, New York ..., ti okolje ponudi vrhunske in enkratne glasbene dogodke, od koncertov, opernih predstav do muzikalov itd., kar te še dodatno bogati.
Story: Zadnjih sedem let ste tudi umetniški vodja in duša festivala Glasbeno poletje na gradu Podsreda, ki poteka že 21. leto. Nam zaupate kaj o tem projektu?
Glasbeno poletje na gradu Podsreda je preraslo v resen mednarodni festival glasbe, ki ga sestavljata dva dela. Prvi so mojstrske delavnice za posamezne inštrumente in drugi je koncertni cikel, v katerem nastopajo vidna domača in tuja imena. Koncerti so pomembni za širšo okolico, saj smo edini ponudniki tovrstne kulturne dejavnosti na Kozjanskem. Mojstrske delavnice in koncerti potekajo v enem od najlepših srednjeveških gradov na Slovenskem, gradu Podsreda, ki je z nedavno obnovo zasijal še v večji veličini kot do zdaj. Kot organizator mi vsa leta stoji ob strani Javni zavod Kozjanski park, kjer mi nesebično organizacijsko in strokovno pomagajo Valerija Slemenšek, Nataša Krašovic in direktor zavoda Hrvoje Teo Oršanič.
Story: Zanimivost festivala je tudi ta, da zajema mojstrske tečaje za posamezne inštrumente, ki jih vodijo mednarodno priznani profesorji. Koga gostite in kakšen je odziv glasbenikov na ta segment?
Na delavnicah oziroma mojstrskih tečajih predavajo mednarodno priznani profesorji. Mladi imajo možnost z njimi vaditi, pridobivati znanje in izkušnje ter spoznavati širše dimenzije ukvarjanja z glasbo. Letos bomo izvedli kar pet tovrstnih seminarjev, in sicer za trobento (vodi prof. Jure Gradišnik), flavto (vodi prof. Nataša Paklar), klarinet (vodim jaz), saksofon (vodi prof. Betka Bizjak Kotnik) in violončelo (vodi prof. Karmen Pečar Koritnik). Z vsakim letom opažamo večje zanimanje za tovrstne seminarje iz različnih držav, kar nam daje potrditev, da delamo dobro.
Story: V svoji stroki ste spoznali tudi odlično sopranistko Natašo, s katero imate dve čudoviti deklici. Kako usklajujete družinske obveznosti ob delu? Vam sploh čas dopušča, da ste z družino?
Z Natašo sva se spoznala na odrskih deskah, ko sva sodelovala pri istem glasbenem projektu. Glasba je takrat prerasla v ljubezen in nama podarila punčki Arbo in Zaro. Ob angažiranosti naju obeh nama obveznosti velikokrat jemljejo čas, ki bi ga sicer preživeli skupaj. Natašina pevska kariera in moje dejavnosti nas vedno bolj okupirajo. Pa vendar se vseeno zelo potrudiva, da vsak prosti trenutek posvetiva družini. Vedno pa se veselimo počitnic! Takrat smo ves čas skupaj in se imamo fino.
Napisala MIMA
Fotografije Polona Avanzo, Klara Klančnik
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
