Klarinetist Andrej Zupan je za svoje delo prejel številne nagrade. Dirigent in profesor klarineta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo je tudi umetniški vodja in duša festivala Glasbeno poletje na gradu Podsreda. Že 11. leto pa se aktivno ukvarja še z Orkestrom Mandolina Ljubljana.
Andrej Zupan je glasbenik, ki nastopa kot solist in kot del različnih zasedb, ki igrajo klasiko, etno in džez. Pohvali pa se lahko tudi z nazivom glasbenik Jugoslavije, ki ga je prejel leta 1985. Seveda se je niz njegovih nagrad nadaljeval. Igral je pred špansko kraljevo družino, monaškim knezom in maroškim kraljem ter izdal kar 21 zgoščenk.
Trenutno je za vami pomladni koncert Mandolina Latina v izvedbi Orkestra Mandolina Ljubljana, ki je bil v Slovenski filharmoniji. Kako je bilo?
To je bil zelo lep in zanimiv koncert, poln čustev. Takšni, kot so tamkajšnji ljudje, takšna je tudi njihova glasba. Temperamentna, čutna, erotična. Dotakne se slehernega poslušalca. Da smo ustvarili res pravo latino vzdušje, pa sta se nam na odru pridružila solista, harmonikar Primož Kranjc in kitaristka Valna Ožbolt, ter plesalca Barbara Žvar Baškovič in Jernej Oprčkal.
Z dogodkom ste sodelovali tudi pri vseslovenskem Tednu ljubiteljske kulture, ki ga je organiziral JSKD. Kako gledate na takšne dogodke? Je dovolj povezovanja v kulturi v zadnjem času?
Teden ljubiteljske kulture je bil letos izveden že tretjič. Vse tri izvedbe so pokazale neverjetno množičnost, pestrost in kreativno energijo, ki jo izžarevajo kulturna društva po vsej Sloveniji. To je priložnost za vse nas, kulturne ustvarjalce, da na ogled postavimo svoje dejavnosti in dosežke svojega dela, ki so zanimivi za široko javnost. Tudi Orkester Mandolina Ljubljana je s tem koncertom sodeloval v vseslovenskem Tednu ljubiteljske kulture.
Zanimivo je tudi to, da ste se odzvali povabilu narodno-zabavne glasbene skupine in skupaj z godalnim kvartetom Feguš sodelovali pri njihovi najnovejši skladbi. Kako je nastala zgodba z Modrijani in kako je bilo?
Modrijanov mi verjetno ni treba posebej predstavljati, saj jih pozna vsak Slovenec ... Nekega dne me je poklical Rok Švab in mi predstavil svojo novo skladbo, pri kateri so želeli sodelovati z Orkestrom Mandolina Ljubljana. Povabilo smo z veseljem sprejeli, z njimi posneli oddajo Slovenski pozdrav in videospot za skladbo Prinesla si sanje. Druženje z Modrijani je bilo vsekakor nepozabno, tako po glasbeni kot človeški plati, saj so fantje resnični mojstri narodno-zabavnega žanra in seveda nadvse prijazne in krasne osebe kot tudi veliki profesionalci in perfekcionisti pri svojem delu. Veselimo se tudi nastopa na njihovi tradicionalni Noči Modrijanov, ki bo oktobra.
S soprogo Natašo Zupan, ki je odlična sopranistka, ste se pred kratkim vrnili z glasbenega festivala Evmelia (International Music Festival), ki je potekal v Grčiji. Kako je bilo, kaj sta počela?
Evmelia je največji grški festival klasične glasbe. Vsako leto povabijo glasbenike z vsega sveta. Vsak dan so koncerti v mestu Agria-Volos. Umetniški vodja in duša festivala je znani grški pianist in profesor Dino Mastroyiannis. Sam sem na omenjenem festivalu sodeloval že tretjič. Letos se mi je pridružila soproga Nataša in skupaj sva z glasbeniki z vseh celin ustvarila čudovit večer Mozartove glasbe. Nataša se je v prvem delu koncerta ob spremljavi godalnega kvarteta Amfir iz Sant Petersburga predstavila s štirimi arijami iz Mozartovih oper, jaz pa sem v drugem delu igral Mozartov Koncert za klarinet in orkester v A-duru. Bilo je čudovito in nepozabno. Prav tako druženje z vsemi temi glasbeniki z vsega sveta. Res neverjetno doživetje.
Ob vsem, kar počnete, moram omeniti tudi to, da ste več kot deset let sodelovali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in kot solo klarinetist z orkestrom SNG Opere in baleta Ljubljana. Še sodelujete s tema institucijama?
Z obema sem sodeloval dobro desetletje. Z začetkom mojega poučevanja na Konservatoriju za glasbo in balet in Akademiji za glasbo se delo v orkestru časovno ni več izšlo in tako sem se bil primoran odločiti, ali bom igral v orkestru ali bom poučeval in se hkrati bolj intenzivno posvetil solistični karieri. Takrat sem se odločil za to zadnje.
Z ženo Natašo sodelujete tudi na glasbenem področju. Pri katerih projektih in kako poteka delo, ko imaš ob sebi partnerja, s katerim si tudi poročen?
S soprogo delati podobne stvari je zame vsekakor prednost. Oba sva glasbenika, oba veva, kaj to pomeni, koliko časa zahtevajo vaje in priprave, kolikšna je napetost pred koncertom. Znava se podpirati v procesu ustvarjanja in uresničevanja projektov. Velikokrat tudi sodelujeva. Nataša je večkrat solistka z Orkestrom Mandolina Ljubljana (OML), katerega dirigent sem zadnjih 11 let. Skupaj nastopava tudi v raznih komornih skupinah. Pred kratkim sva posnela zgoščenko z glasbo slovenskih skladateljev za zasedbo sopran, klarinet in klavir. Idej za skupno sodelovanje imava še nešteto. Upava, da nama bo prihodnost omogočila uresničiti večino zamisli.
Doma imate dve hčerkici. Arba je starejša, Zara je mlajša. Kaj vam pomenijo skupni trenutki z družino? Je naporno usklajevati vse obveznosti?
Naša Zara je še popolnoma odvisna od mamice, tako da skoraj ves čas preživita skupaj. Moja naloga je vsak dan odpeljati starejšo Arbo v vrtec in jo pripeljati domov. Včasih mi ostane čas za skupni sprehod, odhod na igrišče, v živalski vrt ali na sladoled. Najlepše je takrat, ko smo vsi skupaj.
Kako pa ste preživeli čas brez njiju, ko ste bili v Grčiji? Kdo ju je čuval?
Najina sleherna misel v prostem času je bila seveda namenjena njima, pogrešala sva ju. Punčki sta čas preživeli na super počitnicah pri babici Vidi in dediju Iviju v Gotovljah pri Žalcu. Saj veste, kako znajo babice in dedki razvajati svoje vnuke. Res sta se imeli lepo! Ko sva prišla po njiju in smo se vozili nazaj domov v Ljubljano, je starejša Arba vso pot spraševala: "Mami, a pa bova lahko šli z Zaro še kdaj sami na počitnice brez vaju?"
