Andrija Milošević je priljubljen igralec, komik in TV-voditelj, ki smo ga videli v že več kot 40 gledaliških predstavah ter v 18 filmih in TV-serijah.
V Sloveniji je postal prepoznaven z gledališko komedijo Pevaj Brate (Prepevaj Brat) ter popularno TV-serijo Andrija in Anđelka, ki je do solz nasmejala tudi slovensko občinstvo. Milošević se v Slovenijo vrača 19. oktobra s predstavo Zlata verižica – Bižuterija, komedijo o 'sponzorušah', ki bo uprizorjena v Koloseju, v BTC.
Predstava o 'sponzorušah' je monokomedija. Je težko igrati monokomedijo?
Monokomedija je najtežja oblika za igralca, ker si na odru sam, nasproti pa 1.500 ljudi. Ampak jaz imam rad ta adrenalin – nekdo skače z bungee jumpingom, nekdo ima rad padalstvo, mi igralci pa igramo.
Vaša igralska pot se je začela že zelo zgodaj.
Imel sem 16 let in kot študent sem igral vlogo konja v predstavi Konte Zanović. Ekipa je bila fantastična: režiserka Radmila Vojvodić, v glavni vlogi Dragan Mićanović, igrali pa so še Nikola Đuričko, Mirjana Karanović, Voja Brajović, Stela Ćetković, Boro Stjepanović, Bane Popović in Rade Marković.
Nekateri igralci pravijo, da je na trgu velika kriza, kako vi doživljate to?
Smeh se vedno išče, krize pa ni, ker delam. Kar delam, je samo eden od vidikov gledališča – bulevarsko gledališče, v katerem sem se določil kot komika.
Na odrskih deskah ste že 20 let. Obstaja kaj, česar še niste naredili?
Vedno obstaja nekaj, česar niste naredili ali kar bi lahko naredili bolje. Ampak jaz sem zadovoljen, ker sem šel po svoji poti ne glede na komentarje. Ko smo začeli snemati serijo Mješoviti brak v eni od prvih neodvisnih produkcij na zasebni televiziji, so nam govorili, da tega ne bi smeli početi. Pa vendar so vsi ti ljudje iz branže, ki so me kritizirali, pozneje šli ravno skozi to ali pa podobne serije.
Ste že igrali žensko vlogo?
Enkrat sem vskočil v predstavo Gospa ministrica in v vlogi služkinje zamenjal kolega Nemanjo Oliverića, ki je za to vlogo prejel Sterijino nagrado. Super sem se zabaval.
Kakšni ste v zasebnem življenju?
Včasih sem bil zabavljač sam, zadnje čase pa raje vidim, da drugi nasmejejo mene. Imam zelo duhovite prijatelje, ki pripovedujejo zabavne vice. Družim se z duhovitimi ljudmi, od katerih črpam inspiracijo.
Stremite h kvaliteti ali kvantiteti?
Samo s kvaliteto lahko preživiš, obstajaš in si dolgo let tisto, kar v resnici si. Pomembno je, da se spreminjaš, da se učiš novih stvari, da se ne ukvarjaš samo z enim poslom, da poskusiš nekaj novega. Toda po mojem mišljenju v tveganju, učenju in vztrajnosti uspejo le inteligentni ljudje. Sam sem se poleg igralstva ukvarjal tudi z gostinstvom, imel sem butik, zdaj pa se nameravam naučiti tudi španščine.
Kaj je zgodba monokomedije o 'sponzorušah', s katero rušite rekorde, videlo jo je namreč več kot 50.000 ljudi.
Kostadin je prišel v Beograd, poln upanja in pričakovanj. Vendar kot vsak človek, ki je zaljubljen sam vase in v lahko življenje, se tudi on zave, da so leta prehitro minila. Ni dokončal šolanja in vsi njegovi začeti posli so propadli. Lepih deklet je veliko, vendar on v tem trenutku ne potrebuje in ne išče ženske za življenje, želi si žensko, ki ga bo vzdrževala, kakšna bogata, in na takšno tudi naleti. Navdušen je nad mislijo, da je prevaral njo in celotno njeno družino, vendar bogata družina ne bi bila zares bogata, če bi jo lahko prevaral človek, kot je on. Petintridesetletni Črnogorec, neuspešen študent, neuspešen poslovnež že vse življenje živi na tuj račun. Dokler ima sorodnike, si izposoja, dokler so dekleta, živi v upanju, in na koncu išče rešitev v zakonu, s katero koli bogato neporočeno žensko.
Ste polni adrenalina in zagona, vsak dan ste na odru, kako zdržite?
Ta posel nosi s seboj tudi velike obremenitve in pritiske, je izjemno težak in moram priznati, da sem tudi rahlo utrujen.
Tekst: Kaly Kolonič