Ko smo izvedeli, da je Angelca Likovič spet izbrana za komentatorko resničnostnega šova na Pop TV-ju, smo jo nemudoma poklicali.
A čeprav je do zdaj dvakrat komentirala slavne in tako tudi sama postala slavna po vsej Sloveniji (čeprav je velik ugled že prej uživala kot ravnateljica, op. p.), pa se ni obnašala zvezdniško. ‘’Sem na njivi, pulim čebulo,’’ je rekla, mi pa smo se usedli v avto in pognali na Blečji Vrh nad Polico, kjer ima svojo kmečko rezidenco.
Angelca nam je za dobrodošlico takoj postregla s pehtranovo potico, ki je ena od njenih najljubših jedi - tudi zato, ker je popolnoma naravna, saj še pehtran pridela sama. Predobro se zaveda, da zdaj ne moremo zaupati niti zelenjavi s tržnice, kaj šele tisti, ki se prodaja v velikih nakupovalnih središčih, saj je škropljena z različnimi pesticidi, ki dolgoročno škodujejo zdravju. In čez domače ga ni - pa naj bo domače vzdušje ali pa hrana. Angelca zna za oboje kot odlična gostiteljica dobro poskrbeti.
Tega se je naučila doma, le nekaj metrov stran od parcele, na kateri sta si z možem Andrejem leta 2004 postavila kapelico, dve leti pozneje pa simpatičen vikend, kamor si hodita polnit baterije za dušo pa tudi srce. ‘’Parcelo, na kateri stojita hiša in kapelica, sva z Andrejem kupila. Sem se zelo rada vračam tudi zato, ker so tukaj moji spomini na otroštvo, čeprav niso vsi lepi - na primer ta, da so nam kmetijske zadruge pobrale vso zemljo in nasadile sadje. Ostali so le dve njivi in šest nepreskrbljenih otrok.
Takrat sem očeta in mamo naprosila, da sta me pustila v nižjo gimnazijo v Stično. Jaz sem bila namreč `planirana`, da bom ostala doma, ker sem rada delala na kmetiji. Tako pa sem po spletu okoliščin najprej naredila prvo in nato še drugo gimnazijo v Stični,’’ pravi Angelca, ki pa je zaradi šole naredila kar 14 kilometrov na dan.
‘’Vsak dan sem hodila iz Stične do Ivančne Gorice in iz Ivančne do Višnje Gore z vlakom, potem pa iz Višnje Gore na Blečji Vrh peš,’’ opiše pot iz šole domov, ki jo je zjutraj naredila v obratni smeri. Zato ni nenavadno, da še danes, ko ni več med najmlajšimi, brez problema preteče štiri kilometre in je v vseh pogledih vitalna. ‘’Z vikenda se lepo vidi Višnja Gora, ob pogledu nanjo pa vnukom rada pripovedujem, kako smo včasih vsak dan hodili peš, danes pa otroke preveč razvajamo in jih vozimo s kombijem iz vsake vasi v šolo.’’
Sicer pa pogled izpred vikenda ne seže le do Višnje Gore, ampak celo do Krima in naprej do Nanosa. Njen mož Andrej se pošali: ‘’Jaz pravim, da je kot v pravljici - čez sedem hribčkov in dolin,’’ in nam nakaže, naj preštejemo hribčke, dokler se pač vidijo. Res jih je sedem, Angelca pa takoj doda, da je zanjo večja pravljica kot štetje hribčkov klima. Na Blečjem Vrhu po njenih besedah ni nikoli megle.
‘’Pogosto gledava navzdol, kako je celotno Grosuplje zavito v meglo tudi do 11. ure dopoldne, sem gor pa ne pride. Verjetno bova zato letošnjo zimo z možem preživela na Blečjem Vrhu ali pa ob morju.’’
Očitno je Pop TV izbral res pravo osebo za komentiranje kmetov, saj se njen kmečki duh pretaka po žilah. Ne le da obvlada vsa kmečka opravila, razume ekonomijo kmetije in ima poleg vsega še vikend na kmetih, Angelca za piko na i ni nikoli skrivala, od kod so njene korenine.
In medtem ko se nekatere gospe kitijo z nakitom, se Angelca brez sramu pohvali, da je doma z Blečjega Vrha. Še več - celo na njivo nas pelje, ki je le nekaj korakov stran od vikenda. Na njej najprej zagledamo čebulo, ki jo je populila že za ozimnico, in korenček, ki čaka, da ga s seboj odpelje na morje v Bašanijo. In tako, kot je sproščena pred kamerami, si tudi pred nami sezuje čevlje in stopi na dolenjsko zemljo.
‘’Na njivi sem najraje bosa, da se čutim povezana z zemljo,’’ pojasni, medtem ko pospravlja čebulo. In prav njena preprostost je tudi ena izmed ‘krivcev’, da se odlično razume z bratom Jožetom, kmetom, ki je prevzel domačijo, kjer je odraščala. ‘’Z bratom se dobro razumeva, morda zato, ker sem se edina odpovedala celotnemu dedovanju po očetu.
To njivo, na kateri smo zdaj, pa sem podedovala po mami, ki je bila doma z vasi. Reklo se je ‘pri Grabljevčevih’, pisali pa smo se Vovk. Moj stari oče je šel trikrat v Ameriko in je tudi dva sinova vzel s sabo, ki sta ostala tam, on pa je prišel nazaj. Sin Jože, ki je ostal doma, pa se je nesrečno poročil, kmetijo so med vojno zaplenili, on pa je mlad umrl. Ob osamosvojitvi Slovenije smo jo dediči dobili nazaj - jaz sem dobila to parcelo ter še tri gozdove.’’
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču