Anika Horvat: »Samo plesat me peljite!«

Dobiva se, seveda, na Obali, na pogovor pride s kužkom Oskarjem in verjetno zadnjim modelom sončnih očal, za katerimi je igriv pogled, ki ga niti malo ne skriva. Toliko topline in širine, toliko smeha, toliko veselja do življenja, ki nalezljivo kipi iz nje. In še preden sva naročili pijačo, sva že bili znanki iz prejšnjih življenj.

Anika, videti ste čudovito. Je krivo (tudi) poletje?

Za mano je eno res lepo in zelo pestro poletje, pravzaprav je že štiri leta tako, vsa pretekla štiri poletja so bila fenomenalna. Zelo veliko sem nastopala s svojim bendom, zdaj se pripravljamo na jesensko turnejo in fantom sem zelo hvaležna, saj se z njimi že tri leta trudimo in ustvarjamo Aniko, ki ...

Novo Aniko?

Ne, ne ravno novo, ampak Aniko od začetka do danes. Imam namreč dve glasbeni poti: ena je sodelovanje z Big Bandom RTV Slovenije, druga pa so moje pesmi, s katerimi sem nastopala oziroma nastopam. Letošnje poletje je prineslo tudi pesem Nočem bit sama, ki je popoln preobrat, recimo neko nadaljevanje Ognja in Leda. Skratka s fanti smo prearanžirali veliko pesmi iz moje preteklosti, na repertoarju je tudi nekaj mojih pesmi, ki jih sicer izvajam z Big Bandom, in naredili en tak zelo zabaven koncert, ki popelje skozi moje življenje.

Sodelovanje z Big Bandom pa vseeno ostaja konstanta?

Ja, seveda! Z njim imam posnete tri plošče, dvakrat smo skupaj, enkrat tudi s Klemnom Klemnom napolnili Cankarjev dom, za nami je sedem ali osem let tesnega ustvarjanja, zdaj pa si želim uživati še na drugi glasbeni poti. Zelo se veselim, v življenju znam poskrbeti, da vedno stopam naprej, to je zame vir navdiha. Sicer pa oktobra izide nova pesem z orkestrom Big Banda RTV Slovenije in z njo nov videospot Med dvema ognjema, ki jo je napisal Patrik Greblo, in zelo sem vesela, da sem lahko spet malo igrala pred kamero.

Ste radi igralka?

Izjemno rada in moji videospoti so ravno pravšnji poligon, da izživljam svojo igralsko žilico. Pri tem zelo rada sodelujem z režiserko Dafne Jemeršič, nastopila sem tudi v njenem filmu Reality, in vsakič znova se igre veselim kot otrok, a sprejemam samo resne igralske ponudbe, razumete? (zamahne z grivo in se glasno zasmeji). Proti koncu septembra bomo z Dafne posneli nov videospot za mojo pesem Nočem bit sama.

Kakšna je skrivnost vašega uspeha?

Krasno mi gre, ker menim, da je v življenju pomembna vztrajnost, konstanta. Saj pridejo vzponi in padci, a odkar sem, kako bi rekla, nekako v bolj pametnih letih, mi tudi nastopov ne manjka. Sem tudi bolj odgovorna, velik del zaslug za mojo razbremenitev ima Sašo Tomc iz moje ekipe, prej sem morala za vse skrbeti sama, zdaj pa se lahko posvečam glasbi.

Nastopati ste začeli pri osmih letih. Se vam to danes zdi zgodaj?

Ko sem jaz začela, je bil to en zelo čist in lep svet, danes je drugače, tudi pristopiti moraš čisto drugače, če hočeš resno pevsko kariero. Ne morem reči, da me je oče silil, pri meni se je vse zgodilo tako naravno, po prvih dveh nastopih me je pot začela peljati do tu, kjer sem danes. Bi pa rekla, da je treba dovolj zgodaj začeti kaliti talent svojega otroka, vendar sploh ni nujno javno.

Niste nikoli imeli krize kot otrok?

Bili so težki trenutki, a sem si želela le to, da čim hitreje minejo, nikoli pa, da bi zaradi tega odnehala peti in nastopati.

To je bilo še v času Jugoslavije, ki je bil resen, velik trg.

Ja, Jugoton je bil moj založnik, imela sem svojo LP-ploščo in kaseto, dobivala sem pisma iz vse Jugoslavije, potem pa je prišla vojna in se je vse skupaj nehalo. Sem pa, mimogrede, zelo povezana z Novim Sadom, kjer sem imela tudi dva samostojna koncerta z Big Bandom, kar je bilo nepozabno, res. Sumim, da me bo Novi Sad še videl.

Kakšna je za vas razlika, če nastopaš pred manjšim občinstvom ali na velikem koncertu?

Resnično nimam težav s sproščanjem občinstva znana sem tudi po tem, da grem lahko za stand up komedijanta, če mi petje ne bi šlo, še fantje in skupine so me zafrkavali, naj se malo umirim, nisem imela meje. Ampak po tolikih letih petja in nastopanja sem ugotovila, na kateri gumb moram pritisniti, če hočem ljudi nasmejati. Nisem samo pevka, sem tudi voditeljica večera, ki jih bom popeljal skozi to izkušnjo. Zgodilo se mi je že, da je bilo samo deset ljudi pod odrom, pa tudi 10 tisoč na obletnici radia Robin in Big Banda Nova, ko sem pela v Novi Gorici, kjer smo naredili cel žur. Ni pa vedno vse odvisno od mene, pomembna je tudi kultura poslušalcev. A lahko še nekaj povem o svoji novi pesmi?

Prosim.

V bistvu je moja nova pesem Nočem bit sama, ki je bila tudi poletna uspešnica, en velik presek v mojem življenju, ki se tudi tiče te pop Anike. Obožujem skupino Escobars in njihovega frontmana Jureta Lesarja, s katerim sva veliko sodelovala, in je enkrat nastala ta pesem, ki mi je res pisana na kožo. Hotela sem tudi povedati, da v tej pesmi resnično uživam, to sem jaz.

Kljub intenzivni glasbeni karieri ste si ustvarili družino. Kaj ste spoznali o sebi, ko ste postali mama hčerki Steli?

Da nisem tako slab človek. Hecam se, tega nikoli nisem mislila o sebi (smeh)! Ampak je res tako, kot bi se naučila poante v življenju – ugotovila sem, da se zmorem s Stelo zelo lepo sporazumevati, da znam z njo zelo lepo ravnati in da sem lahko zelo mirna ob vsem tem. To je ta sprememba, nekaj sem se naučila, to ti podari življenje, nihče drug.

Mirni, pravite. Kaj pa se je zgodilo z najbolj neukročenim dekletom slovenske estrade, kje je ta divjakinja?

Razbojnica, to je boljši izraz! Takoj, ko imam priložnost, sem ista Anika, kot sem bila, tega v meni nihče ne bo nikoli ugasnil. Vendar otrok povzroči, da se v življenju spremenijo prioritete, in potem je prosti čas res zelo redek, zato ga ne boš kar tako porabil, ampak boš poskušal vmes narediti kaj koristnega in se zraven še zabavati.

Ampak saj se vendar ne skrivate pred otrokom?

Ne, nikakor. Midve s Stelo sva obe mali razbojnici in v bistvu sem z njo tudi jaz otrok. Mogoče mi gre dobro tudi zato, ker jaz tega otroka še vedno nosim v sebi.

Ste dosleden starš pri vzgoji?

Doslednost je zame prisotnost, šele ko si prisoten starš, lahko gradiš. Tudi če je ta čas zelo skopo odmerjen, kot se nam vse prepogosto dogaja, da si le prisoten v trenutku.

Se Stela že pozibava ob vaši glasbi, jo pozna?

Ne učim je mojih pesmi, ampak jih pozna, ker je bila nekajkrat na mojih nastopih ob spodobni uri. To samo zaradi tega, ker ji ne želim ničesar skrivati, želim, da ve, da jaz pojem in da je to nekaj najbolj normalnega na svetu, da se poje. Ker bi morali ljudje veliko več peti, peti vsak dan, peti kar tako! Slaba stran tega je le, da si slaven oziroma prepoznaven.

Ampak vi se znate izmuzniti, ko hočete.

Znam, znam, brez problema. Nimam niti slabih izkušenj in z mano so ljudje, ki me spoznajo, zmeraj prijazni, razen redkih izjem. Zadnjič sem rekla mami: »Veš, kaj, osnova je, da se nobenemu ne pustiš v življenju, pa kakorkoli obrneš. Sami smo na svetu in lahko smo veseli, dokler si služimo.«

To ste lepo povedali.

Resno mislim: »Bodi vesel, da si služiš, da si se spoznal, da si si všeč in da se lahko zaneseš nase.« Veste, koliko ljudi je, ki tega ne more.

Grem stavit, da ste odličen optik, gotovo vam ljudje jejo iz roke.

Ja, ampak tudi jaz njim, sem zelo prijazna z njimi, nisem nič narejena. Konec koncev so te ure, ki jih preživim v službi, ure mojega življenja, zato si prizadevam, da gre vse v redu, ker sem potem tudi jaz bolj vesela in zadovoljna.

Sami izbirate nove kolekcije očal?

Ja, ljudje jih lahko vedno vidijo na meni. Nisem obsedena z očali, ampak to, kar nosim, bo zagotovo moderno čez tri leta. (smeh)

Kaj je danes za vas dobra zabava?

Kot vedno – samo plesat me peljite! Obožujem ples. Samo, da plešem!

Imate kakšno razvado, ki se ji ne morete upreti?

Zdaj poleti je moja velika razvada morje. To pa zato, ker si ga znam vzeti. Znam iti v vodo in zaplavati. Verjamem, da to zna veliko ljudi, in tisti, ki to znajo, bodo vedeli, o čem govorim. To je veliko bogastvo, to so milijoni v morju. Kaj bi človek še lepšega?

Kdaj najraje zaplavate?

Zjutraj, ko je morje mirno in ni nikogar.

Anika, živite in delate na polno, kako vam uspeva vse to speljati?

Z lahkoto, z lahkoto, samo, da mi noben ne sedi na glavi, potem zmorem to in še več. Takšna sem, z dobro voljo do neba in organizirana. Imam trenutke, ko hočem biti sama, znam se pripraviti pred nastopom. Znam si vzeti toliko časa, da mi tempa nič ne more pokvariti, čeprav mi zares ne uspe vedno.

Kaj si želite, imate neuresničene želje?

Veliko več bi si želela potovati, ampak zdaj imamo dveletno punčko ...

Torej niste tip človeka, ki bi šel z majhnim otrokom z letalom na Tajsko?

Ne, na to sploh ne trzam. Steli je popolnoma vseeno, kje smo, samo da se razumemo med sabo in da se igramo. Lahko jo peljem kamorkoli na dopust, pa ji rečem, da smo štiri ure hodili in da je vmes zaspala, in jo v resnici peljem samo do Kanegre. Saj ne bo vedela. Pomembno je, da se bomo mi imeli radi, razumete? Letos smo šli v Kobarid in v Bovec z avtodomom in mislim, da je bil to eden mojih najlepših dopustov v življenju. Tudi Stela je uživala v hiši na kolesih, morda si nekoč, ko bom zelo bogata, omislim eno (smeh). Pa sploh ni denar tisto, kar pogrešam v življenju! Pogrešam malo več sožitja med ljudmi, malo več srčne kulture, empatije.

Imate danes tršo kožo pred kritikami?

Veste, če je kritika konstruktivna, potem ne boli, bolijo ljudje, ki žalijo. Kritika je drugače zame krasna zadeva, ker sem človek, ki se zelo rad popravi. Naj me kritizirajo, a naj mi to utemeljijo, pa se bom z veseljem poboljšala, hvala. Drugo je pa pljuvanje ali kritiziranje tistih ljudi, ki nimajo pojma o tem, kar počnem. Požvižgam se jaz na to, na njih in na njihove kritike.

Besedilo: Katja Golob // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord