Anita Šumer je mojstrica peke z drožmi

Zaradi video posnetkov, v katerih ste v kruh zarezovali čudovite vzorce in z njimi navdušili svet, ste postali prepoznavni. Ste pričakovali, da boste zaradi tega v zadnjem letu toliko potovali?

Ne, nisem. Od nekdaj sem si želela potovati, nikoli pa ni bilo toliko priložnosti za to. Zdaj je takih priložnosti več, sploh lani sva z možem Sašem veliko prepotovala – na Jamajko, v Aziji sva bila v Singapurju in na Tajskem v Bangkoku, bila sva še v Angliji, gostovala sva v Zagrebu, septembra sva bila v Amsterdamu … Kar nekaj je bilo potovanj.

Pa letos, ste bolj dejavni doma?

To leto sem bolj usmerjena na delavnice peke z drožmi v Sloveniji, ker je pri nas za tovrstno peko kruha zares veliko zanimanja.

Morda opažate, da se na kakšnem koncu Slovenije izrazito bolj zanimajo za peko z drožmi?

Niti ne, se mi zdi, da se množi in droži kar enakomerno po celi Sloveniji. (smeh) In to mi je všeč, saj s Sašem lahko potujeva in raziskujeva. Prijetno je, ko lahko združuješ strast prenašanja znanja na druge in odkrivanje lepot Slovenije.

Na udeležence delavnic prenašate vse svoje znanje, ker pa kruh z drožmi ne uspe vedno, me zanima, kaj ste se naučili iz lastne prakse?

Postopek učenja se nikoli ne neha, tudi zame. Vedno se česa novega naučiš ali spoznaš novo tehniko ali pa preizkusiš novo žito. Tovrstna peka je res polna izzivov, in to je tisto, kar privlači ljudi. Če ne uspe, ne odnehaš, dokler ti ne uspe ...

Kaj pa bi svetovali tistim, ki so tik pred tem, da obupajo?

Naj poskusijo vsaj še enkrat! Lahko pridejo tudi na moje delavnice ali v roke vzamejo mojo knjigo Drožomanija, veliko vsebine pa lahko najdejo tudi na novi spletni strani drozomanija.si, ki smo jo lansirali ravno včeraj … Dolgo smo jo ustvarjali, zelo sem ponosna nanjo. V njej je precej vsebine, ki jo je bilo treba spisati, fotografije je prispeval Primož Lavre, stilirala je Barbara Remec, za izvedbo pa je poskrbelo podjetje iMode. Na voljo je tudi spletna trgovina, v kateri so za zdaj na prodaj knjiga, darilni boni, predpasniki in vrečke iz blaga.

Kaj pa bo še novega, morda kaj posebnega?

Izdelki so še izdelavi in ne morem še povedati kaj dosti …

Potem pa mi zaupajte, kakšne pripomočke bi priporočili tistim, ki se prvič srečujejo s peko z drožmi?

Ni potrebe po kompliciranju, to vse bolj poudarjam! Moka, voda, sol in pekač, skleda s pokrovom in pečica … To je vse, kar potrebujete! (smeh) Peka z drožmi lahko uspe z običajnim pekačem, lahko pečemo tudi v emajlirani posodi. Vsi pripomočki pa so namenjeni temu, da peko nadgradimo. Sama uporabljam staro Gorenjevo pečico in 6 mm debelo jekleno ploščo, na kateri spečem vse. Priporočila bi vzhajalne košarice, te so fine, si pa lahko pomagamo tudi z drugo košarico, vanjo damo bombažno ali laneno servieto in jo pomokamo. Testo lahko damo tudi v cedilo z nogicami in ga pokrijemo s kapo za tuširanje … Vse to so mali triki, ki jih z veseljem delim, da olajšam začetke peke z drožmi.

Vaša knjiga Drožomanija je letos doživela tretji ponatis …

Res je, to je bilo februarja. Sprva je izšlo 1.500 knjig, pri drugem ponatisu 1.000, tretji ponatis pa obsega kar 2.000 knjig. Kdo bi si mislil, da se drožomanija tako hitro širi! (smeh)

Pred leti nihče ni poznal kislega testa, danes pa z drožmi pripravljajo ne le kruh, ampak še kup drugih dobrot …

S kruhom sem tudi jaz postala poznana, a vseh sedem let droži uporabljam za pripravo potic, krofov, pice iz testa z drožmi so fantastične, pa palačinke ...

Opazili so vas zaradi estetike ravnanja s kruhom, šele potem so se ljudje začeli zavedati koristi, je tako?

Ja, pozornost sem pritegnila z vzorčki, ki sem jih 'risala', videz je pritegnil, potem pa je postala vse pomembnejša še vsebina, koristi kruha z drožmi, zaradi katerega nisi napihnjen, po njem te ne napenja, ta kruh je dosti bolj nasiten in lažje prebavljiv. Jaz vidim same prednosti. Tudi meditativni vidik, da upočasniš tempo življenja. Med pripravo kruha se lahko umiriš.

V knjigi ste natančno zajeli osnove peke z drožmi, morda razmišljate o izdaji nove knjige na to temo?

Razmišljam o tem, a je knjiga Drožomanija tako fino zastavljena, pokriva vse, kar potrebujemo za začetek, tudi poglavje SOS, v katerem sem poskušala zajeti težave in podala odgovore nanje. Ta knjiga je zaključena celota, zato sem razmišljala, da bi jo nadgradila v smislu drugačnih receptov izven Slovenije …

Pa bi lahko rekli, da obstajajo razlike peke z drožmi v tujini v primerjavi s Slovenijo? Tovrstna peka je bila pri nas prisotna že v zgodovini, potem pa je zamrla in jo zdaj na novo odkrivamo ...

Kultura peke z drožmi je bila pri nas prisotna, najbolje se je ohranila na Koroškem zaradi koroškega rženega kruha. Pri tej vrsti kruha je treba uporabiti droži, zato se je ta tradicija tudi ohranila. V tujini pa opažam, da je postopek peke podoben, uporabljajo pa druge vrste moke, drugačna je njihova kakovost, moka vpija več vode …

Je to odvisno od podnebja?

Seveda. Moke z veliko dobrega glutena imajo Američani, če pogledate njihove recepte, imajo visoko količino vode v receptih, podobno je v Kanadi.

Kaj pa Azija, kako se peka z drožmi razvija tam, kjer je primarno živilo riž?

Azijci imajo uvoženo moko, a kultura peke z drožmi jim je zanimiva, se razvija in je tudi v vzponu, saj si tudi v Aziji vse več ljudi želi jesti kakovosten kruh. V Aziji kruh velja za prigrizek, pri nas pa je osnovno živilo. Ko sem v Singapurju predstavila recept za potico in sadni kruh z drožmi, so bili navdušeni.

Ste jim ju približali kot prigrizek?

So z veseljem prigriznili, ja. (smeh) Tudi drugje po svetu rada predstavljam tradicionalne pekovske izdelke Slovenije, ker sem prepričana, da moramo ohranjati svojo dediščino.

Tudi v knjigi so zajeti tradicionalni recepti, pa še prijavili ste jo na mednarodno tekmovanje Gourmand World Cookbook Awards – nam zaupate kaj več o tem?

Lani aprila sem prijavila knjigo Drožomanija na svetovno tekmovanje kulinaričnih knjig, ki velja za kulinarične oskarje, in pristala je med finalisti v dveh kategorijah ter postala je slovenska zmagovalka v kategorijah 'Kruh' in 'Zbiranje sredstev – dobrodelnost'. Prav prejšnji teden sva se z možem vrnila iz Pariza, kjer je združenje organiziralo srečanje, na katerem je bila razstava zmagovalnih knjig treh let. To je eden prvih takšnih mednarodnih dogodkov, ki sem se ga udeležila s knjigo in na katerem so bili založniki z vsega sveta.

Pa bo šla vaša knjiga v svet?

Maja bo izšla v hrvaškem jeziku in jeseni še v nemščini.

Kdaj pa bo zaživela angleška izdaja?

Ko bo napočil pravi čas. Lažje je, ko najdeš založnika, ki potem poskrbi tudi za distribucijo. Morda bo še v kakšnem drugem jeziku prej, saj sem vzpostavila nekaj novih vezi.

Kdaj pa bodo znani rezultati uvrstitve na mednarodnem tekmovanju?

Knjiga se je uvrstila v ožji izbor – po 9 knjig je v posamezni kategoriji. Podelitev pa bo julija v Macau na Kitajskem. Rezultati ne bodo znani pred tem, tako da bova odpotovala tja.

Vas ta tempo potovanj, delavnic in dogajanja okrog drožomanije kaj utruja?

Sploh ne, daje mi energijo, ker to počnem z veseljem, strastjo in ljubeznijo. Na delavnicah doma in v tujini vidim zadovoljne obraze in to me veseli in polni.

Pa je kaj drugače predajati znanje tečajnikom v tujini, se po čem razlikujejo?

Srečujem se z drugačnimi kulturami in drugačna je mentaliteta ljudi, zato znanje predajam na drugačen način. Ampak ko z navdušenjem predavaš, je vseeno, kje si … Vsem je skupno to, da jih poskušam navdušiti in motivirati, da sami začnejo peči z drožmi. Vedno s seboj domov odnesejo malo mojega Rudla (tako je Anita poimenovala svoje droži, op. a.). Tako rad ima potovanja kot jaz, ampak še najraje pa pride domov, tako kot jaz. Na Koroškem je res 'fajn', povsod v Sloveniji je lepo, tu imamo super vodo, varno je, vrt imava, na katerem gojiva rastlinice, h kmetu greš po nakupih, v mlinu ti zmeljejo moko ...

Ljudje, ki majo izkušnjo s peko kruha iz sveže mlete moke, pravijo, da je ne zamenjajo več. Pa vi, moko meljete tudi sami?

Doma imam mlinček, ker je kruh iz sveže zmlete moke res zelo aromatičen. Sveže zmleta moka omamno diši, s časom potem oksidira in spremeni okus. Porabili naj bi jo v 24 urah, ko je še polna okusa, mineralov in vitaminov, pecilne lastnosti pa so boljše z njenim staranjem …

Kaj je potem bolje?

Jaz moke kar mešam, del je sveže, del pa od mlinarja.

Kakšni pa so vaši načrti z drožmi za naprej?

Za zdaj bom zagotovo še vodila delavnice, z njimi si zdaj služim kruh, saj je ta dejavnost postopoma prerasla mojo prevajalsko dejavnost. Vesela pa sem, da to počneva skupaj z možem. Tako imava dvakrat na mesec celodnevne delavnice na lokacijah z dušo, ki imajo krušno peč ali poseben ambient za peko. Dvakrat mesečno pa demonstracijske delavnice, ki so krajše – trajajo tri ure in pol. Zdaj sodelujem tudi s Sparom in skrbim za izobraževalne vsebine o peki z drožmi. To je moj namen, moje poslanstvo, da ljudi zmotiviram, da preizkusijo takšno peko. Vesela sem, da bom lahko to peko približala še večjemu številu ljudi, ker je drožomanija prerasla v gibanje! Toplo mi je pri srcu, ko vidim, koliko ljudi z navdušenjem peče in umetniško ustvarja s kruhom.

Pa tudi vi vsak kruh zarežete in na skorji pustite umetniški vzorec?

Skoraj na vsakem. Če kakšnega spečem na hitro, ga ne zarežem in Sašo mi je pred kratkim rekel, da mu nekaj manjka … Kar navadiš se, da je okrašen.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Sašo Šketa, Primož Lavre 

 

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj