Anja Bukovec: "Vedno si vzamem čas!"

Anja Bukovec: "Vedno si vzamem čas!" (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Nova
23. 12. 2016

Letos častitljivih deset let obeležuje božično-novoletni koncert violinistke, ki s temperamentom in strastjo do ustvarjanja umetnosti daje svoj pečat tako v domačih kot mednarodnih vodah. Fuzijo različnih vsebin obeta tudi tokrat, ko se ji bo na odrskem podestu pridružila gostja Nuška Drašček.

Čas za pogovor in skodelico čaja nam je Anja Bukovec posvetila kljub hektičnemu urniku in z nami delila istanbulsko doživetje, ustvarjalne procese in zaupanje v notranjo intuicijo.

"Vedno si vzamem čas. Morda se malce čudno sliši, a poklic me izpopolnjuje, in odkar pomnim, predstavlja glavno nit mojega življenja. Pomembno je, kar sem dodobra spoznala med študijem, da si znam vzeti čas za druge stvari, ki me veselijo," odvrne na vprašanje, kako ji sploh uspeva združevati 'prijetno s koristnim'. Inspiracijo črpa iz drugih kultur in druge glasbe. Potovanja zunaj slovenskih meja so voda na njen ustvarjalni mlin, pred kratkim so to postala gostovanja na različnih angažmajih v Kölnu ter na Vzhodu, natančneje Istanbulu. Njen dom je v Sloveniji, so pa tovrstna koncertiranja priložnost, da preostali del vsakdana pusti doma: "Zato sem zdaj toliko bolj pod pritiskom," se nasmehne. Kot veleva tradicija, je decembrska idila zanjo vse prej kot praznična – zametki programa se spletajo že v poletnih mesecih, zdaj so na urniku vaje.

"Ne moreš vaditi tri mesece prej, ker se stvar ohladi. Pomembno pa je, da imaš čas skladbo skomponirati. Namen skupnih vaj je treniranje glasbenega jezika in podaritev časa skladbi, da se lahko spremeni. Če tega ni, se lahko nesproščenost in nenaravnost čutita v končni izvedbi. Vsako leto večinoma izvajam nov program, vedno nosim odgovornost do glasbe in občinstva." Njeni koncerti slovijo po vsebinski in izvedbeni dovršenosti ter znajo presegati meje tradicionalnega. "Saj slovenskega občinstva le ni treba tako podcenjevati, da jim konstantno kuhamo govejo župo," še v šali pripomni. Boris Cavazza, Jadranka Juras, Oto Pestner, Janez Lotrič, Terrafolk, Vasilij Meljnikov in Andres Valdes ter številni drugi so imena, s katerimi je do zdaj pisala različne zgodbe. Bukovčevo namreč privlači umetnost drugih glasbenikov, rada raziskuje. Zaupala nam je: "Izvajalce zbiram po notranjem občutku. Če je odziv na drugi strani pozitiven, sem pripravljena poskusiti."

Običajni moški glavni gost je tako tokrat zamenjal ženski vokal – Nuškina energija in raziskovalna žilica, zmožnost, da se sprehaja med različnimi glasbenimi slogi, ter razumevanje za širšo glasbeno sliko je prepričalo violinistko: "Poznala sem jo sicer že prej, veselim pa se, da jo bom imela zdaj možnost še bolj spoznati," se o njunem sodelovanju razgovori Anja in v smehu odvrne: "Mislim, da sva kompatibilni." Učimo se vse življenje, pravijo – Bukovčevi znanje in z njim svežino v ustvarjalno okolje prinaša celoten proces priprave koncerta (od tega, da določi rdečo nit programa in okvirje, znotraj katerih se gibljejo, do sestave angažmaja s pianistom ter dopuščanja mnenj soizvajalcev): "Nisem človek, ki bi kupil študijsko knjigo, po kateri bo priredil komade. Vedno sem se učila s prakso."

Turška avantura

Portfelj obiskanih destinacij se ji iz leta v leto povečuje, a kulture, ki ji v zadnjih nekaj letih najbolj mamljivo dišijo, so arabske, balkanske in vzhodnoevropske sfere: "Orient me privlači. Raziskujem ga tudi na svojih koncertih, načeloma vedno predstavim nekaj iz tega zornega kota. To je bolj neznano področje, vendar vedno želim občinstvu ponuditi nekaj, kar že pozna in spoznavanje nečesa novega." Istanbul zanjo ni bil noviteta, si je pa tamkaj dala duška z lokalno kulinariko: "Nisem privrženka luksuzne kulinarike. Raje kot to poiščem kakšne lokalne beznice, v katerih strežejo ulično lokalno hrano. Mahnjena sem na sladko."

NEJA DROZG

Priporočamo