Igralko, ki je prepričljivo upodobila primarijko Rebeko v nadaljevanki Usodno vino, zdaj spremljamo v nadaljevanki Reka ljubezni.
Z gledališčem ste se srečevali že v otroštvu, ko ste obiskovali baletno šolo v Zagorju ob Savi. Vam znanje, ki ste ga pridobili med urami baleta, koristi tudi pri igralskem poklicu?
Balet je zame že tako daleč, da ne bi mogla reči, ali mi koristi ali ne. Nehala sem že v osnovni šoli, tako da se komaj še spomnim osnovnih stvari. Vsekakor gre za neko znanje o telesu, tako da najbrž mi pomaga. Vendar na neki nezaveden način.
Ste sanjarili o tem, da boste postali balerina, ali ste že v otroštvu vedeli, da želite postati igralka?
Niti eno niti drugo. Želela sem postati veterinarka. Želja po akademiji se je pojavila šele v gimnaziji, ko sem se morala odločiti, katere fakultete bom obiskala na informativni dan.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev?
V gimnaziji sem igrala v šolski predstavi in me je zamikalo, da bi to počela ves čas, po obisku akademije pa je želja prerasla v nujo.
Poleg z baletom ste se ukvarjali tudi z jahanjem in menda vas je oče že pri dveh letih posedel na konja. Vam je on privzgojil ljubezen do konjev?
Z jahanjem se še vedno ukvarjam. Še vedno imam konja in še vedno najdem nekaj prostega časa, da ga obiščem. Konji so v moji družini že zelo dolgo, oče pa je res bil nekakšen povod za to. Vsaj tako pravijo, jaz se ne spomnim.
Odraščali ste v Zasavju. Kakšno je bilo vaše otroštvo?
Lepo, brezskrbno. Rada imam Izlake, od koder prihajam.
V uspešni nadaljevanki Usodno vino ste igrali primarijko Rebeko, trenutno pa igrate Natašo v Reki ljubezni. Katera vloga je bila za vas večji izziv?
Najbrž Rebeka, ker je bila prva in še nisem vedela, kaj me čaka. Sicer pa je vsaka vloga izziv. Tudi če so si podobne.
So se med snemanjem nadaljevanke spletla kakšna nova prijateljstva?
Igralci, s katerimi snemam, so moji kolegi že dalj časa. Tadej Pišek je bil celo moj sošolec. Smo tako majhen krog ustvarjalcev v Sloveniji, da čez nekaj časa tako in tako spoznaš vse in z njimi sodeluješ. Če imaš srečo, seveda.
Kako pomembna so za vas prijateljstva? Ste ohranili prijateljstva iz otroštva?
Absolutno. Zelo cenim prijateljstva, ampak tista iskrena, nepokvarjena. Zdi se mi, da so, poleg ljubezni, nujna za obstoj človeka.
Dramsko igro ste študirali pod mentorstvom Branka Šturbeja, ki prav tako igra v Reki ljubezni. Kakšen je bil kot mentor?
Dober. Veliko je zahteval od nas. Veliko nas je naučil. Od nas je hotel maksimum, kar, kot opažam, zahteva tudi od sebe.
Zahtevate tudi vi veliko od sebe?
Včasih sem bila perfekcionistka, ničesar nisem prepuščala naključjem, vse je moralo biti brez napak, zdaj sem pa ugotovila, da so napake dobre in sem začela z njimi komunicirati. Še vedno ne prebavljam 'šlamparije', vendar imam rada tudi spontanost, ki se pojavi znotraj tega.
S katerimi projekti poleg z nadaljevanko se trenutno ukvarjate?
Trenutno delam v Gledališču Koper, poleg starih predstav sem pred kratkim imela premiero Zadnjih lun z Borisom Cavazzo v naslovni vlogi, pred tem sem imela premiero avtorskega projekta o Sylvii Plath. To sta sveža projekta, ki bosta zdaj dobila zagon in začela igrati po Sloveniji, česar se zelo veselim.
Najbrž si danes ne predstavljate življenja brez kamere ali odrskih desk. Kaj pa bi počeli, če ne bi bili igralka?
Najbrž bi nekje kidala konjski gnoj in ga prodajala kot gnojilo.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Pop TV