Vsaka princeska sanja, da bo v njeno življenje prijezdil princ na belem konju, s katerim si bo nato ustvarila skupno življenje. Ta pravljica se je uresničila tudi simpatični rjavolaski Anji Jenko, ki bo ušeska in repek Playboyeve zajčice v aprilu zamenjala za otroški voziček in pleničke, saj s partnerjem Mariem Pejčičem že počasi urejata gnezdece za novega družinskega člana.
Story: Vsaka zgodba ima svoj začetek, o katerem pozneje radi pripovedujemo otrokom. Kako so se prvič križale vajine poti?
Mario: Uf, se nama je kar zdelo, da naju bo doletelo to vprašanje. (smeh) Kar nekaj časa sva bila le prijatelja, ki sta se rada družila in z družbo hodila ven. Potem pa se je vse skupaj razvilo v nekaj več. Očitno se torej tudi iz prijateljstva lahko razvije ljubezenska zveza.
Anja: Seveda, vendar ne iz vsakega. Med nama je že od nekdaj vladala prava energija.
Story: Se spomnita, kdaj je preskočila prva iskrica? Nam zaupata, kakšen je bil vajin prvi zmenek?
Mario: Vse skupaj se je pletlo kar nekaj časa, vendar nikakor nisva našla pravega trenutka oz. sva se zaradi drugih dejavnikov nekoliko zadrževala. Pred pol leta pa se nisva več ozirala na druge, temveč sva se odločila, da poskusiva. Z moje strani ni bilo nikakršnih pomislekov. Oba se prepustiva toku življenja, in to je bil naslednji korak, ki sva se mu brez težav prilagodila.
Anja: Še vedno čakam prvi zmenek, ker ga v resnici sploh ni bilo. (smeh) Obljubil mi je, da kmalu, vsekakor pa bomo na tem zmenku že trije.
Story: Kaj pa vaju že od samega začetka privlači na partnerju?
Mario: Anja je ženska različica mene. Oba sva precej 'odštekana', zato se karakterno dopolnjujeva. V nekaterih bistvenih točkah v življenju sva si zelo podobna.
Anja: Verjamem v to, da ljubezen preprosto začutiš. O zvezah zato nikoli nisem razmišljala racionalno. V trenutku, ko sem spoznala Maria, sem vedela, da je to to. Čeprav se je zdaj vse zelo hitro odvijalo, sama tega ne dojemam tako. Tako preprosto mora biti, v sebi čutim to.
Story: Pred tem sta uživala v mladosti, kot pa pravijo, zveza marsikaj spremeni. Se s tem strinjata?
Mario: Ljudje velikokrat vidijo velik prepad med samskim in skupnim življenjem, vendar je pri nama ravno obratno. Obe sta na neki način združeni, saj še vedno počneva stvari kot prej, vendar sva zdaj v tem skupaj.
Story: Kakšno pa je po vajinem mnenju bistvo dobre zveze?
Anja: Sprejemanje, vse drugo pa sledi temu. Pripravljen moraš biti vse stvari v življenju videti tudi iz perspektive partnerja. Seveda sta pomembna tudi zaupanje in iskrenost, ki pa sta po mojem mnenju le posledica sprejemanja.
Story: Vse to je seveda bistvenega pomena tudi za skupno življenje. Kdaj sta se vidva odločila, da si ustvarita skupno gnezdo?
Mario: V aprilu, ko sva sprejela določitev, se je vse začelo odvijati zelo hitro. Po nekaj mesecih sva se preselila v skupno stanovanje. Čutila sva, da želiva kar čim več časa preživeti skupaj, zato je bil to logičen korak. Anja se je odpravila v Las Vegas, pred tem pa sva se dogovorila, da začneva iskati skupen dom. Pošiljala sva si fotografije različnih stanovanj, nekatere pa sem si tudi ogledal. Bil sem živčen, saj nisem človek za tovrstne zadeve. Rekel sem ji, da naj izbere sama kar iz Amerike, in tistega bova tudi vzela. Tako je tudi bilo.
Anja: Z letališča me je odpeljal v novo stanovanje. (smeh)
Story: Kako pa se je v tem času spremenila vajina zveza?
Anja: Spomnim se, ko sva prvič skupaj preživel ves vikend po vselitvi v stanovanje in se odpravila na daljši izlet za moj rojstni dan. Maria je bilo strah, saj težko dalj časa preživi z določeno osebo, če ni popolnoma prepričan.
Mario: Po tem vikendu sem vedel, da sva se odločila prav. Nikoli nisem razumel fraze, da mora biti partner obenem tvoj najboljši prijatelje. Zdaj jo!
Anja: Zame je bilo to prvič. Vse stvari zdaj počneva skupaj, ob vsakem dogodku najprej obvestim njega. Vse si lahko poveva.
Story: Čisto tako med nami: kdo v resnici nosi hlače?
Mario: Mislim, da je očitno. (zasmejeta se in pogled usmerita v spodnji del oblačil)
Anja: No, ni res, mislim, da nosiva vsak eno hlačnico!
Mario: Doma pa stopiva v krilo, ker je bolj udobno. (smeh)
Story: Pari svojo ljubezen velikokrat kronajo tudi s poroko. Že zvonijo poročni zvonovi?
Anja: To naj ostane presenečenje zame. (smeh)
Mario: Iz vsega tega lahko zaključimo, da je le še vprašanje časa.
Story: Kaj pa vama pomeni poroka? Kakšni so vajini pogledi na zakon?
Anja: Že od malih nog sanjam o čudoviti poroki v krogu najbližjih. Obredi so po mojem mnenju vseeno pomembni.
Mario: Mislim, da je celotna poroka lep ritual, saj skupno življenje s tem še dodatno nadgradiš. Vsekakor pa jo bova praznovala na svoj način. Ne bova napovedovala prihodnosti, če pa se bodo vse stvari odvijale tako, kot se, pa ... počasi.
Story: No, pa če vseeno malo pokukamo v prihodnost. Kmalu se vama bo pridružil nov družinski član. Kakšni so bili vajini občutki ob veseli novici?
Mario: Priznati moram, da sem bil prve pol ure kar tiho. Ne znam opisati občutka, ki me je takrat preveval. Že nekaj časa sva namreč sumila nosečnost, zaradi različnih dejavnikov, nato pa sem imel dovolj. Grem kupit test nosečnosti, če ne boš lulala, bom pa jaz. (smeh) Seveda sva bila presrečna. Takoj sva poklicala najboljše prijatelje in novico smo primerno proslavili. Čeprav sva se dogovorila, da bova novico skrivala, se enostavno nisva mogla upreti.
Anja: Punce vemo. (smeh) Vendar pa nisem bila prepričana, kaj naj si mislim. Že od nekdaj sem si želela postati mlada mamica, zdaj pa je bil pravi trenutek. Nisem vedela, kaj si bo Mario mislil, zato mi je njegova reakcija ogromno pomenila, saj so se mu zasolzile oči. Vedela sem, da je tako prav.
Mario: Pri vsem tam nama je veliko pomenil odziv staršev, saj sva oba zelo navezana na družino. Vsi so bili seveda navdušeni, saj sva jih poklicala takoj, ko sva izvedela.
Anja: Moji starši so bili izredno veseli, mami mi že nekaj mesecev podtika različne članke o nosečnosti. (smeh) Tudi oči vsem navdušeno razlaga, da bo kmalu postal dedek. Že zdaj razmišljajo, kam vse bodo peljali vnučka in kaj vse ga bodo naučili, tako da tudi pozneje ne bo problemov z varstvom.
Story: So se vajina pričakovanja o nosečnosti uresničila?
Anja: Vsekakor ne. (smeh) Vsi menijo, da je nosečnost najlepše obdobje življenja, vendar jaz na to še čakam. Srečujem se z dnevnimi slabostmi, zato se vsak dan zelo slabo počutim. V tem času sem že štirikrat obiskala bolnišnico, kjer so mi pomagali z infuzijo. Krivi so hormoni, saj je moje telo zelo občutljivo, kar naj bi bilo nekaj povsem normalnega. Tudi zdravniki ne morejo nič narediti. Z dojenčkom seveda ni nič narobe, pridno raste in moje telo skrbi zanj. Zato moram v zadnjem času veliko počivati, saj zdravila ne zaležejo.
Story: Pa kljub temu že kdaj razmišljate o še drugem otroku? Bo štorklja v naslednjih letih spet kmalu obiskala vajino stanovanje?
Anja: Oba sva si želela imeti dva otroka, vendar po teh peklenskih dveh mesecih nisem več prepričana. Seveda takrat, kadar se počutim bolje, takoj razmišljam še o enem.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Igor Zaplatil
