Anja Kotar je šla pred sedmimi leti s trebuhom za kruhom v Ameriko

Zadnje dni lanskega leta je bila znova doma, v Sloveniji, zato smo izkoristili priložnost za prijeten pogovor, ne nazadnje pa smo iz prve roke izvedeli, kakšno je njeno življenje čez lužo ter kako dobro Američani poznajo ‘našo’ prvo damo.

Story: Po navadi obiščete Slovenijo ravno v najlepšem oziroma zimskem času. Vam je morda ta čas še posebej blizu ali je vse skupaj naključje?

Nazadnje sem bila v Sloveniji lani januarja in februarja, še prej pa, ko sta bila oba festivala. Mislim, da je bilo to po naključju, da smo se navadili, da pridemo v domovino v tem zimskem času. Ne nazadnje so v tem času v Ameriki zimske počitnice in tako izkoristimo priložnost, da obiščem stare starše in znova pogledamo Ljubljano.

Story: Če primerjava življenje v Sloveniji in Ameriki, kako zelo se razlikujeta?

Tisto, kar mi najbolj opazimo, je razlika v vzdušju. Sploh v Kaliforniji se mi zdi, da so ljudje zelo odprti, takoj navežejo stik s teboj. Tudi v tem delu, kjer živimo mi (Silicijeva dolina), je tako, da se trdo dela ter vsi mislijo na prihodnost. Če recimo pogledava življenje v mestu San Jose, največjem mestu te doline, so večinoma v kavarnah vsi ljudje na telefonih oziroma računalnikih, vsi so zaposleni z nečim in takoj dobiš občutek, da se nekaj dela, in dobiš zagon, da tudi sam nekaj začneš. Mi smo se tega vzdušja takoj navadili in prav lepo je, ko povsod vidiš nasmejane obraze. Evropejci pa se mi zdi, da smo na splošno nekoliko bolj zaprti, sploh pa nismo pripravljeni takoj deliti vsega svojega s preostalim svetom.

Story: Kaj pa recimo prazniki, še prej zahvalni dan in črni petek, pri čemer Američani dobesedno ‘podivjajo’ - kako je s tem čez lužo?

Vse, kar se zgodi v Ameriki, se zgodi na večji ravni, že zaradi velikosti države in seveda tudi ekonomije. Sploh recimo na zahvalni dan si Američani vzamejo čas izključno za družino, kjer se vsi skupaj zahvalijo za vse lepe stvari, ki so se jim zgodile. Kar pa se tiče črnega petka, se vse skupaj prestavlja na splet in spletno nakupovanje. Vedno manj ljudi, razen starejših, hodi v trgovine, sploh moja generacija od 20 do 30 let pa to vzame kot neki družabni dogodek.

Story: Kaj pa politika, kjer ne moreva mimo prve dame, Slovenke Melanie Trump?

V Kaliforniji se Trump ne čuti tako, saj tu prevladujejo demokrati in mi vse skupaj doživljamo drugače kot preostali deli Amerike. Predvsem se poskuša Silicijeva dolina čim bolj distancirati od politike ter tako po svoje voditi Kalifornijo. Tu se namreč zelo vidi vpliv milijonarjev, ki osebno vlagajo v ekonomijo. Seveda pa je vse odvisno, v katerem delu Amerike živiš, saj se države med seboj zelo razlikujejo. Kar se tiče prve dame, jih večina ne ve, da je Slovenka. Po navadi pomislijo, da je iz vzhodne Evrope, iz Poljske ali Rusije. Tu je vse skupaj zelo medlo.

Story: Kaj pa šovi, televizija, glasba, torej zabava? Zdi se nam, da je v Ameriki vse čudovito …

Prva in zelo očitna stvar je ta, da je veliko več priložnosti kot pri nas. Ne nazadnje pa je tudi mnogo večji trg kot pri nas. Ni treba, da si del velikega odra, lahko si lokalni umetnik, pa se da od tega preživeti. A je po drugi strani mnogo težje uspeti, ker je toliko več ponudbe in ljudi v tej industriji. Sploh je najbolj težko prodreti in narediti nekaj unikatnega, saj se od vseh pričakuje precej več. Ni samo pomembno, da znaš napisati pesem oziroma nastopati, ampak moraš znati sestaviti vizualno podobo sebe, da znaš na koncu prodati celoten paket. Če strneva … tu vodiš svojo kariero kot majhno podjetje.

Story: Za konec nas zanima še, kako vi vidite Slovenijo, ko se takole vračate v Ljubljano?

Lepo je priti nazaj, saj je veliko stvari ostalo takšnih kot v otroštvu. Ni se veliko spremenilo, res ne. Všeč mi je, da se ljudje tu družijo in zbirajo v starem mestnem jedru, saj tega v San Joseju ni, tam so le mestne četrti. To je tukaj res zelo prijetno. Kot je prijetna in okusna naša potica, ki jo z mami spečeva takrat, kadar sva v Sloveniji, kot tudi, ko smo v Ameriki. To praznično pecivo je res nekaj edinstvenega. In Američani jo imajo radi, čeprav imajo nekaj približno podobnega. Ampak, saj veste, potica je potica.

Največji šok v Ameriki: strelski obračuni

Story: Žal ne moreva tudi mimo tega, da je v Ameriki ogromno strelskih obračunov. Kaj o tem menite v okolju, kjer živite?

To nas je zelo šokiralo, še posebej pa presenetilo, da ima lahko vsak doma orožje. V Kaliforniji nasprotujejo orožju doma, zato tudi mi vse skupaj drugače občutimo. Na koncu se ti zdi že neumno, saj se to dogaja zelo pogosto. Na tem področju se naredi res malo, saj je za tem ogromno birokracije. Je pa zanimiva izkušnja, ki sva jo doživela z bratom. V šolah se namreč učijo, kako reagirati, kako se obnašati, če se zgodijo takšni pohodi oziroma obračuni. Prej smo se učili le, kaj storiti, če je požar, zadnji dve leti pa se učijo tudi glede tega, če se zgodijo takšne grozne situacije, kjer nihče nič ne ukrepa.

Diplomirala v Kaliforniji: Študij na univerzi Berklee College of Music

Anja je svojo glasbeno nadarjenost začela kazati že v otroških letih, saj se je takrat udeležila številnih državnih in mednarodnih klavirskih tekmovanj, na katerih je večkrat prejela tudi nagrade. Glasbeno udejstvovanje je nato nadaljevala v Kaliforniji, kjer je diplomirala na prestižni univerzi Berklee College of Music, petja pa se je učila pri enem izmed losangeleških najvplivnejših učiteljev petja Micahu Plissnerju. Njeno glasbo predvajajo vse večje ameriške študentske radijske postaje, na Spotifyu pa je dosegla že več kot 400 tisoč predvajanj. Anja svojo kreativno žilico izraža tudi prek modnega ustvarjanja. S svojo spletno trgovino Too Cool želi predstaviti edinstveno modno-glasbeno izkušnjo, saj meni, da je prihodnost glasbe v večplastni umetniški izkušnji.

Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Primož Predalič, Jani Ugrin

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču