Čudovita sončna sobota. Dopoldansko sonce je osvetlilo zelenico golfišča na Bledu. To je eden od predelov Gorenjske, kjer se Anže Kopitar med poletjem najraje zadržuje. Njegovo naravno okolje. Že pred leti je v njem vzklila velika ljubezen do golfa, ki ima poleg 'mahanja s palico' marsikaj skupnega s hokejem, zato vsak prost trenutek izkoristi za odklop na igrišču za golf.
Medtem ko mu gre golf odlično od rok, čeprav sam skromno priznava, da to ne drži, pa obstaja le malo športnih panog, ki bi mu povzročale preglavice. “Kateregakoli športa sem se doslej lotil, mi je kar uspeval. Letos sem prvič v roke prijel lopar za skvoš, a nisem bil še ta prav. Potrebnih bo še nekaj treningov. Gre za zanimiv in zelo dinamičen šport. A igral sem le enkrat, če bom želel nadgraditi svoje znanje, se bom moral večkrat pojaviti v dvorani,” pojasni Anže, v celoti oblečen v golfistično opremo. Enkrat na leto namreč na blejsko igrišče povabi številne slovenske poslovneže in zveneča gospodarska imena, v sklopu golfskega turnirja in dražbe športnih izdelkov priznanih športnikov pa z Jocem Pečečnikom zbirata denar za dober namen. Letos sta z dražbo izdelkov, kot so dres kolesarja Primoža Rogliča z letošnjega Gira d'Italia, košarkarja Luke Dončića, nogometnega sodnika Damirja Skomine in čelad motokrosista Tima Gajserja zbrala rekordnih 239.757 evrov. Sredstva so namenili pediatrični bolnišnici Jesenice in ustanovi Rdeča žoga, kjer bodo obnovili mladinski dom. “V najbolj divjih sanjah si nisem mislil, da se bo to tako prijelo,” z navdušenjem pojasni hokejist Los Angeles Kingsov.
Pred kratkim je slovenski nogometni reprezentant Josip Iličić objavil fotografijo z vrha Triglava, Anže pa je njegov podvig navdušeno podprl, čeprav njemu doslej še ni uspelo splezati na najvišjo slovensko goro. “Večkrat sem že bil na Triglavu,« pove v šali in nadaljuje: »Na Radiu Triglav. Na pravem Triglavu pa še nisem bil. Malo sem skregan z višino. Enkrat se bom že opogumil in povzpel tja gor.” Ob vprašanju, kdaj je nazadnje obiskal hribe, se zamisli. Potem ga prešine: “Lani. Lani sem bil na Stolu. Sicer s helikopterjem, ampak dobro.” Širok nasmešek. V nadaljevanju mi zaupa, da je zadnjič gore peš obiskal še pred rojstvom hčerke Neže, torej pred več kot petimi leti. “Nazadnje sem bil na Hruševski planini. Ni me strah poškodb, ki bi se lahko pripetile med plezanjem. Kadar pridem na golf, brez težav prehodim deset kilometrov. Ni mi treba v hribe, da bi šel na sprehod,” pojasni svoje stališče. Medtem ko številni v hribih iščejo svoj mir, ga sam najde na igrišču za golf. Sama sicer predlagam ledeno ploskev, a me hitro popravi. “Hokej mi je sicer še kar v užitek, ko enkrat to začneš dojemati kot službo, gre vse le še navzdol,” mi položi na srce.
Že kot majhen fantič je sanjal, da bo nekoč ustvaril ime v hokejskem svetu, a si je le v najbolj divjih sanjah predstavljal takšno kariero. “Moj cilj je bil, da bo nekoč tako, kot zdaj tudi je. Nisem mislil, da bo tako dobro, vendar sem neprestano razmišljal o tem, da bom igral hokej. V najlepših sanjah se je vse odvilo tako, kot se je,” pove Kopitar in nadaljuje: “Nikoli nisem sanjal o tem, da postanem policist, gasilec. Hokej je bil zame vedno številka ena.” Prav močna vizija pa je tista, ki mu je pomagala preskočiti ovire na poti do uspeha. “Moraš upati in verjeti. Veliko moraš seveda za to tudi narediti. Ne moreš le sanjati, vložiti moraš tudi veliko dela in truda,” poudari najboljši slovenski hokejist.
