"Vsega, kar znam, sem se naučil po tridesetem," je priznal francoski premier Georges Clemenceau v času prve svetovne vojne, okrogla tridesetka pa je že desetletja prav poseben jubilej v življenju posameznika. Avgusta bo 30 svečk na torti upihnil tudi najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar, ki pa posebne pozornosti temu niti ne posveča.
Še vedno se počutim zelo mlad. Zame je to le številka. Nekateri pravijo, da se ne obremenjujejo z leti, pa se, jaz pa se resnično ne. Počutim se tako, kot se počutim, vendar čas zelo hitro beži," nam je odkrito priznal kapetan Los Angeles Kingsov.
Leta mu namreč nikoli niso predstavljala posebne stvari, saj verjame, da so v njegovem življenju drugi mejniki dosti bolj pomembni od let in rojstnih dni. "Verjamem, da me čaka še marsikaj in da bom tudi v prihodnjih letih ustvaril mejnike, ki bodo pomembnejši od tridesetke," nam je zaupal hokejist, ki prav zato tega jubileja ne bo praznoval nič kaj drugače kot običajno. Kljub temu si ne more kaj, da se ob v takšnem trenutku ne bi ozrl na pretekla tri desetletja, na katera je zelo ponosen.
"Ko sem kot 'mulec' prišel v ligo NHL, sem opazoval 30-letnike in si mislil, da sam še zlepa ne bom trideset. Zdaj pa sem že tukaj. Čas gre tako hitro. Enajst let že igram v L. A., vse to pa je minilo, kot bi tlesknil s prsti. Mislim, da bodo tudi prihodnja leta minila tako hitro, če ne še hitreje, glede na to, da je zaradi malčkov doma še toliko bolj živahno," je povedal Anže, ki si želi predvsem uživati v sedanjosti, brez pretiranega oziranja v preteklost ali prihodnost.
Nekaj spominov na pretekla desetletja so mu sicer oživeli fantje, ki se pod njegovim vodstvom pilijo v Hokejski akademiji. Slednjo Anže vsako leto organizira s hokejskim kolegom Tomažem Razingarjem. "Ko gledam mlade fante na ledu, pomislim na to, kako hitro mineva čas. Pogosto sem opazoval bratove vrstnike in preseneča me, kako hitro so tudi odrasli. Iz fantkov so se razvili v nosilce igre. Veseli me, ko vidim fante na akademiji, in želim si, da bi tudi oni nekoč zaigrali v dobrih ligah," nam je zaupal očka dveletne Neže in nekajmesečnega Jakoba.
Glede na to, da čas hitro teče, se bo tudi malček kmalu lahko podal na drsalke. "Ah, kaj pa vem. V Los Angelesu bom težko naredil drsališče za sina, kot je za to poskrbel moj oče," z nasmehom na ustnicah prizna 'Kopi' in pomisli na visoke temperature v mestu angelov. Kljub temu bi sam rajši videl, da bi Jakob izbral drugačno pot kakor on, saj bi bila ta v nasprotnem primeru lahko zelo trnova. "Če bo Jakob izbral hokejsko pot, bo ta zanj zelo težka. Pričakovanja bodo namreč velika, saj je moj sin. Po eni strani bi raje videl, da bi se odločil za kaj drugega. Zagotovo pa mu bom predstavil golf," z iskrivim nasmehom odgovori Anže, ki je o sinovi življenjski poti razglabljal tudi z očetom.
Strinjala sta se, da se bo Jakob le s težavo izognil hokeju, saj malčki pogosto opazujejo očete in se podajo po njihovih stopinjah. "Pri tem ne moreš kaj dosti narediti," z rameni skomigne Anže, ki je še danes tesno povezan z očetom, Matjaž Kopitar namreč še vedno nadzoruje njegove treninge in se mu pridruži pri vadbi.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
