V šovu Zvezde plešejo je kot gostja zaplesala naša smučarska šampionka Ilka Štuhec, ki ples obožuje že od malih nog. Plesalec Arnej Ivkovič, ki se je do druge oddaje Zvezde plešejo po parketu vrtel z Natalijo Bratkovič, je imel kar težko nalogo, tudi zato, ker se po zaceljenem kolenu Ilka že pripravlja na novo smučarsko sezono.
Na vajah, kjer ni manjkalo smeha in zabavnih vložkov, sta se odlično ujela, kar sta pokazala in dokazala v televizijski oddaji, kjer sta dobila kar štiri sodniške desetke.
Arnej, po izpadu ste v roke vzeli smučarsko šampionko Ilko Štuhec. Že pred oddajo ste omenili, da je šlo za kompleksno koreografijo. Kaj vse se je morala naučiti Ilka?
Tako je in zelo sem ponosen ter vesel, da sem imel to priložnost. Ilka je sicer že plesala v otroštvu, tudi latinskoameriški plesi ji niso tuji, zato nisem videl razloga, da ne bi izpeljala malo težje koreografije. Kljub vsemu pa sva začela na začetku, torej z osnovnim korakom salse, in nato sva dodajala vse težje in čedalje bolj zapletene korake. Ustavilo se je pri tem, kaj lahko in česa ne more odplesati zaradi poškodovanega kolena, vendar sva koreografiji kljub vsemu dodala tudi zahtevne dvige.
Kot smo lahko videli, na vajah ni manjkalo smeha?
Res je. Z Ilko sva se hitro ujela in navezala prijateljski stik. Ves čas sva bila nasmejana, že ko sva se pogledala, sva se oba nasmejala, in vesel sem, da je Ilka tak pozitivček, ki te nasmeji, še ko hočeš biti najbolj resen. Pogosto me je nasmejala s svojimi komentarji in pripombami, ki so se kar vrstili.
Je bilo res vse tako lahkotno?
Mislim, da sva salso dobro natrenirala, in če sva dala vtis, da je vse lahkotno, je to pohvala za naju, saj sva dosegla svoj cilj.
Ste se med plesnimi vajami kaj naučili od Ilke oziroma ona od vas?
Ona se je od mene naučila novih korakov, jaz pa, da me lahko tudi punca dvigne. (smeh) Oba pa sva spoznala, da je življenje lahko zelo zabavno, če imaš ob sebi prave ljudi.
S čim vas je najbolj presenetila?
Presenetila me je, kako hitro si je zapomnila korake in da je bila pripravljena narediti, karkoli sem ji rekel, niti dvigov se ni bala.
Da sta na koncu res blestela, so pokazale kar štiri sodniške desetke. To pa je uspeh, mar ne?
Plesalci pilimo svoje koreografije več let, da smo tako dobri, kot moramo biti, tukaj pa se morajo zvezde vse to naučiti v enem samem tednu. Ilka je res odlično odplesala in zasluženo dobila štiri desetke, sploh zato, ker je to naredila kljub poškodovanemu kolenu. Verjamem pa, da če bi bila med tekmovalci, ocene le ne bi bile tako visoke, veliko nižje pa tudi ne. (smeh)
Imate sicer glede plesa še kakšno neuresničeno željo?
To, kar počnem trenutno, je bila moja dolgoletna želja in tega ne bi spreminjal. Želel bi si le, da se vse samo še nadgrajuje in da morda plešem še v kakšni predstavi, šovu ali muzikalu.
Kako močno je ples vpet v vaše življenje, koliko let že plešete?
Plešem že več kot 13 let, tako da lahko rečem, da je ples moje življenje. Odkar sem se začel ukvarjati z njim, se od njega ne morem in tudi nočem ločiti – brez njega si življenja preprosto ne predstavljam. Ples me je tudi zaznamoval, saj sem skozi njega in z njim odraščal ter ugotovil, kdo sem in kaj si želim.
Kaj pa sicer počne Arnej, ko ne pleše?
Študiram ali pa se posvečam družini in prijateljem.
Kaj vas še najbolj veseli?
To, da spoznavam različne ljudi in da vsakič znova poskusim stvari, ki jih ne znam.
S čim se najraje pocrkljate?
Vzglavnik je moj največji prijatelj za to. (smeh)
Katera je vaša šibka točka?
Glede na to, da gre za šibko točko, naj ostane skrivnost. Me pa v slabo voljo spravijo moja velika pričakovanja, sploh če mi jih ne uspe izvesti tako, kot sem si jih zamislil.
S čim na druge naredite največji vtis?
S svojo pozitivnostjo in odprtostjo.
Kje se vidite čez nekaj let?
Verjetno bom pristal v dvorani, spet v Plesni šoli Salsero, kjer bom pridno vadil, sestavljal nove koreografije, predajal svoje znanje drugim ter se pripravljal na nove izzive in nastope. Upam pa, da me pot zanese še k sodelovanju v kakšni predstavi ali v plesne šove.
In za konec še kakšno sporočilo za vse tiste, ki bi želeli plesati, pa ne upajo ...
S plesom je veliko lažje živeti, saj ti da možnost izražanja čustev in počutja, prav tako pa tudi združuje in povezuje ljudi, ki so plesu predani in v njem uživajo. Plesa se ne sme nihče bati, bojiš se lahko le tega, da te lahko zasvoji in da se od njega ne boš mogel več ločiti.
Besedilo: Alesh Maatko // foto: Bor Slana/Pop TV
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču