Medtem ko je Slovenijo zajel hud mraz, si je pisateljica vzela dolg dopust in se za več tednov s svojo triletno vnukinjo Desiree odpravila v Španijo. Azrini bralci uživajo v branju njene zadnje knjige Kronika napovedane ljubezni, Azra pa v objemu svoje vnukinje, s katero sta postali pravi mali zaveznici.
Lea: Po obsežni predstavitvi zadnje knjige Kronika napovedane ljubezni ste si vzeli nekajtedenski dopust, preživljate pa ga v Španiji s triletno vnukinjo Desiree. Ni to prej naporno kot sproščujoče?
Azra: Zame ne. Ukvarjati se z vnukinjo je izredno kreativen odnos in proces. Ko sem z njo prišla sem, je nekaj tujih parov, ki imajo tudi vnuke, toda ti jih le obiščejo za uro ali dve v matičnih državah, gledalo name malce pomilovalno, češ, kaj ti je tega treba, z otroki naj se ukvarjajo starši, mi pa moramo zdaj uživati. Danes, ko naju vidijo skupaj, kako greva ven in se vračava domov, obe razigrani in nasmejani, pa mi zavidajo – mar je čuvanje otrok lahko tako osrečujoče za obe? Moj oče in mama sta se ljubeče, čustveno in intelektualno zelo posvečala svojim otrokom, z mano sta se ukvarjali obe moji babici in ‘evo’, jaz le nadaljujem tradicijo. Ljubezni nikoli ni dovolj.
Lea: Ravno te dni, ko ste odsotni, je v Sloveniji pritisnil hud mraz in zapadlo je veliko snega. Ne boste pogrešali zime, letos jo boste očitno kar preskočili?
Azra: Ne, ne pogrešam mraza. Odločila sem se, da bom preskakovala zime, če bo le možno. Čedalje bolj mi prija toplo, tudi mojemu zdravju to ustreza.
Lea: Trenutno je veliko govora o ukinitvi ministrstva za kulturo. Na vas to kakorkoli vpliva? Kaj menite o tem, ste kdaj imeli kaj od ministrstva ali se mora pisatelj sam znajti?
Azra: Slišala sem. Ne, mene to ne more prizadeti, ker nikoli nisem zaprosila ne za status umetnika ne za kakršnakoli sredstva. Menim pa, da so umetniki od vekomaj bili družbeno vzdrževana intelektualna elita, dokler niso zasloveli. Torej, podpiram državo kot pomoč, da vzletijo. Žal je Slovenija premajhna, da bi trg odigral vlogo pri finančni samostojnosti umetnika. To je še vedno delikatna scena.
Lea: Kaj pa knjižnično nadomestilo, se lahko preživi od njega, glede na to, da veljate za eno od najbolje branih pisateljic?
Azra: Od knjižničnega nadomestila nihče ne more preživeti. Mogoče le avtorji šoloobvezne literature. Jaz osebno dobim kakšnih 800 evrov na leto. Pa niham nekje med 40. do 50. mestom po branosti, kar je izredno visoko, glede na to, da so pred mano v glavnem zgoraj omenjene knjige in njihovi avtorji.
Več v reviji Lea.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
