Ko primerjamo novoletno dogajanje v Ljubljani nekoč in danes, se je v tem času toliko stvari spremenilo, da je primerjava skoraj da nemogoča. Tega se še kako spominja pisateljica Azra Širovnik, ki nam je zaupala zanimivo ponovoletno prigodo iz nekega časa, ki ga ni več.
"Nekoč, pred leti, ko Ljubljana ni bila to kar je danes, torej 'najlepše mesto na svetu', sva se z mojo sestro, dan po novem letu, ob 20. uri sprehajali po stari Ljubljani.
Bila je čisto prazna, le ljubki bar Julija (ali Romeo) je bil odprt. Ta romantični in lepo urejeni lokalček je obema bil všeč. Tega leta je bila za silvestrovo Ljubljana ovita v snežni plašč. Noč je bila mistična, nikjer nikogar na ulici, le midve. Tik pred vhodom v lokal, naju zaustavita dva dežurna policaja. Vprašata po dokumentih. Pokaževa osebni. Potem se vsi štirje začudeno gledamo. Vprašala sem: "Zakaj ste naju legitimirali?" Skomigneta, se spogledata: "A ne vidita, da sta edini na ulici? Ob tej uri je Ljubljana ponavadi prazna, tudi ko niso prazniki!" Medve se zasmejeva. Moja sestra pojasni: "V našem rojstnem mestu, v Banjaluki, so ulice in center mesta vedno polni ljudi. Posebej dan po novem letu. Vsi si voščimo kar na Korzu," se dogodkov iz časov, ki jih ni več, spominja pisateljica Azra Širovnik, ki za zaključek še doda: "No, me veseli, da je Ljubljana danes tudi (pre)polna ljudi - turistov in domačih. Nekoč mrtvo mesto, danes živo, živahno, pestro ter polno lepe energije!"