Pisateljica Azra Širovnik je napisala zadnjo knjigo, erotični roman. Prelom in naslovnica sta že narejena, knjiga pa bo na prodajne police prišla marca, ko se pisateljica vrne iz Tajske. Tam namreč živi njena hčerka, ki bo januarja Azri rodila prvo vnukinjo.
Story: Kakšne tematike ste se lotili tokrat?
Ljubezenske, tako kot v vseh mojih romanih! Toda tokrat na nekoliko drugačen, precej izviren način. Vse v zvezi s tem romanom je bilo netipično in nenavadno - ideja zanj je nastala pred enim letom ob kavi z Janijem Bavčerjem, ko mi je prinesel naslovnico za mojo knjigo Tašča. Rekel je: “Rad bi izdal dober, erotični roman, ki bi ga ti napisala. Kaj misliš, bi ti to lahko naredila?” In sem rekla: “Veš kaj, ti bom pa res napisala erotični roman. V enem letu dobiš končan rokopis.” Zame je bil to izziv. Ob izidu mojih prvih treh romanov sem nekako etiketirana kot romantična pisateljica, ki piše o čustvih in strasti. Veliki del tistih, ki radi berejo moje knjige, pravijo, da goljufam, ker nikoli ne opisujem seksa. (smeh) Da se konča pri tem, da sta šla v posteljo in to je to … Zanimivo, da prav mlajši bralci pogrešajo in želijo opis telesne ljubezni v romanu – tako ženske kot moški!
Story: Zakaj pa se že pred tem niste na primer lotili knjige z erotično tematiko?
To je proces v razvoju avtorja. Glede na mojo začetno zavrtost po tem vprašanju in na zavrtost celotne generacije sem morala dozoreti. Prej je bilo zame veliko bolj romantično in pomembno, kaj on reče, kaj ona reče - besede so ustvarjale, proizvajale čustva - kot pa to, kaj se zgodi. Tako se Tara, glavna junakinja mojega novega romana, odloči, da prepove moškemu izgovarjati besede ljubezni. Njen moto postane NE POSLUŠAJ MOŠKEGA, KAJ TI OBLJUBLJA; TEMVEČ KAJ NAREDI ZATE. Ker večina žensk trpi le zaradi besed, ki jih je njen moški izgovarjal in za katerimi ni stal. Ostanejo po navadi prazne obljube, ki bolijo, ker je ženska verjela besedam. Ugotovila sem, da je vsa ta ‘romantika’ položena v žensko psiho skozi manipulacijo. Odločila sem se narediti roman z ženskega stališča. Prebrala sem vso erotično literaturo, tako moško kot žensko, da sem ugotovila, kje so bile meje pri vprašanju opisovanja spolnosti v literaturi ženske pisateljice.
Story: Pa vas ni skrbelo, da bi se še vi ‘okužili’ z njihovim načinom razmišljanja?
Vedno se okužiš. Vsi smo okuženi, to nas definira. Poanta karakterja in usode človeka je, da si okužen. Vi s svojo mamo, moje hčerke z mano, jaz s svojo mamo: človeška psiha pobere vse. Hotela sem se okužiti, hotela sem spoznati, kakšno izrazoslovje uporabljajo, in ugotovila sem, da to literaturo v večini pišejo moški avtorji. A ‘pozlata’ iz izrazoslovja Henrya Millerja, Bukowskega ali Erice Jong ni ostala na mojem peresu. Ubrala sem lasten slog in vokabular. Nisem hotela zavajati ljudi. Želela sem demistificirati stoletno miselnost, da ženska mora biti zaljubljena, da lahko uživa v seksu. Ženska se zaljubi, in ko se zaljubi, ko je najboljša v seksu, on odide k drugi ali jo vara. Hotela sem raziskati, zakaj.
Story: Kako je nastajal vaš novi roman?
Izolirala sem se za šest mesecev. Ne morem pisati v okolju, kjer vsakdanje normalno funkcioniram, ker je potem okrog in znotraj mene neki nadzorni sistem. V vsakdanjem okolju sem neka slovenska, ljubljanska Azra, vsi me poznajo. V tujem okolju se brez težav distanciram od sebe, od moje javne osebe, se integriram s tisto, ki živi znotraj kot rezervna osebnost, ki je avtentična v tem stanju, ki oživi in je raziskovalka, ki je ni strah in hoče biti pravična. Je v stiku z drugimi silami. Ko sem roman končala, je prišlo ven vse mogoče. Jani Bavčer mi je po tem, ko ga je prebral, rekel, da to ni le erotični roman, ampak tudi težka družbeno-socialna kritika. Moja urednica, njegova partnerica Janka, pa, da je to globoko spuščanje v žensko duševnost, v žensko dušo in žensko razmišljanje.
Story: Kam pa ste odšli v izolacijo?
Najprej sem šla v Španijo, potem na Tajsko, večinoma pa je knjiga nastajala na Lošinju. To je otok, ki ga ljubim in je opisan v vseh mojih romanih - seveda tudi tukaj. Ustvarjala sem v divjini, sama v miru in nikogar nisem imela, ki bi me spraševal, koliko je ura. Po navadi sem delala tako, da sem šla na sprehod - dvakrat na dan, kuhala sem, ker me to sprošča. Spat sem hodila ob pol štirih, se zbujala ob desetih, živela sem bohemsko življenje. Bilo je zelo intenzivno delo, pisala sem po 16 ur skupaj.
Story: Ste prosili tudi moža, da med prvimi prebere vaše delo?
Sem, od začetka je redno bral. Nekega dne mi je po branju poslal SMS: “Tara, ljubim te.” Razumela sem sporočilo - moja Tara se ga je globoko dotaknila, oživela je, postala resnična. Celo njega, zahtevnega skeptika, je prepričala. Potem pa ni imel več časa brati. “Ti kar objavi,” je rekel. Sama sem se kar ustrašila svojega dela. Okoli sebe imam nekaj krasnih ljudi, ki so bili moji testni bralci. Vem, da so to zrele in inteligentne ženske z različnih področij. Povedale so, da si nobena ženska prej tega ni upala napisati. Rekle so mi: “Ti si borka za ženske pravice!”
Story: Kakšna pa je Tara? Kakšen je njen videz?
Njeno ime ima simboličen pomen (Tara je boginja v tibetanskem budizmu). Skozi vse zgodbe v romanu spoznava sebe, se išče in končno preide z brega danega na breg zavestnega. Ko se bo ženska enkrat zavedala sebe, svojih potreb, bo demantirala laž, da smo brez moškega samo polovica. Ker nismo, smo celota. Imeti moraš svoj denar, saj ni svobode brez lastnega denarja, seveda pa moraš vedeti, koliko denarja potrebuješ za življenje. Danes se dogaja, da ljudje rabijo milijone in ženske milijonarja, ki te bo izbral kot letošnji model čevljev, kot najnovejšo znamko avta. Izberi fanta, ki išče kvaliteto. Če iščeš kvalitet , jo boš dobil, in to bo trajalo. Vedeti moraš, kaj so prave vrednote. Če lahko živiš z na primer 1.500 evri in imaš svoj ponos in svojo svobodo, imaš kvalitetno življenje.
MAG. JERCA LEGAN
Antropologinja, strokovnjakinja za strateško komuniciranje in Azrina prijateljica
“Ko sem pred leti prvič srečala karizmatično žensko, ki bi ji naključni opazovalci zlahka nadeli oznako 'fatalka', sem po nekaj izmenjanih mislih ugotovila, da se bom kmalu za vedno zvezala s sorodno dušo, ki so v naših življenjih takšna redkost in dragocenost. Azra je unikatna oseba, ki ve in zna, ki si želi in drzne, ki je topla in iskrena, telesno privlačna in duhovno izzivalna. Ob njej sta ravnodušnost, zavist in spletkarstvo prepovedano zlo, ki ga razkriva in vztrajno razkraja tudi skozi svoje romane. Ti so zelo drugačni od siceršnje slovenske literature, kar kaže na neizmeren temperament ženske, ki je doživela marsikaj doma in po svetu. Izkušenost, svobodomiselnost in srčnost jo dvigata nad povprečje in nad arhetip značilne slovenske 'ujetnice', zato jo je, kjerkoli se pojavi, nemogoče spregledati. Ko te vzame za svojo - kar mimogrede sploh ni enostavno - dobiš doživljenjsko zaveznico, ki zna pogledati čez rob in z vso pozitivno energičnostjo (po)iskati le najboljše. V vsem in vsakem. Tudi skozi literaturo. Zadnji roman je znova premikanje družbenih meja in podiranje tabujev, saj sta strast, ljubezen do življenja in iskrenost do sebe vodilne smeri gibanja. Več pa naj ostane skrivnost branja, ki bo gotovo velik posladek.”
Napisala Andreja Freyer
Fotografije Goran Antley
Ličenje Nataša Zajc