Gospa Barbara Miklič Türk je svetovljanka, človek z velikim srcem in dobro intuicijo. Svoja leta po eni strani odlično skriva, po drugi pa so ji v ponos. Zna prisluhniti in zna govoriti. Lahko bi rekli, da je rojena za prvo damo.
Story: Pred kratkim je bil na obisku poljski predsednik Lech Kaczynski s soprogo. Čeprav je znan po svojih ekstremnih stališčih, v Sloveniji ni dvigal prahu. O čem se na takih srečanjih pogovarjate prve dame? So to zgolj protokolarni pogovori ali pride kdaj tudi do bolj prijateljskega druženja?
Story: Ko smo že pri protokolu: v Sloveniji nimamo te tradicije in si protokol razlagamo le kot skupek pravil obnašanja, ki se jih vsakdo lahko nauči. Pa ne gre le za to, je po vašem mnenju del protokola tudi razgledanost, toleranca? Je morda del protokolarnih zahtev tudi to, da se naučimo govoriti z umirjenim tonom?
“Včasih se s kom malo bolje ujameš, s kom drugim slabše, a vedno so pogovori prijazni in bolj površinski, smo pač diplomati.”
Story: Ko je bil vaš soprog pred dobrim letom izvoljen za predsednika Slovenije, smo po štirih letih znova dobili prvo damo. Ali sebe vidite kot nosilko dela politike svojega moža ali samo kot gostiteljico dobrodelnih prireditev in dobro gostiteljico gostov svojega moža?
“Bila bi vendarle vesela, če bi moj mož ob napornem urniku našel tudi čas, da bi se kdaj pošteno naspal.”
Story: V New Yorku ste v svojem stanovanju gostili mnogo znanih osebnosti. Kako ste se pripravljali na taka srečanja? Ste pozorno izbirali teme pogovorov, se posebej pripravljali nanje?
“Če pogovor s tujimi gosti tako nanese, se lahko pohvalimo z dosežki, ki so nekaj posebnega - na primer da imamo v Sloveniji restavratorja, ki je razvil poseben, tako imeniten postopek za restavriranje arheološkega stekla in keramike, da o tem uči restavratorje Metropolitanskega muzeja. To je fantastično! ”
Story: Kaj pa čisto ‘zemeljske’ stvari – hrana in pijača - je to tudi del posebne priprave?
Story: Izvedela sem, da ste revnejšim sostanovalcem v vaši hiši pomagali na zelo nevsiljiv način: predlagali ste, naj plačujejo nižji znesek za določeno storitev kot vi …
Story: Slovenci smo veseli, da imamo predsedniški par, ki nas dostojno zastopa v svetu. Včasih je delo na očeh javnosti lahko zelo naporno. Kako vam uspe, da ste vedno dobre volje in nasmejani?
“Ko se s soprogom srečujeva s tujci - takrat ko zastopava svojo domovino, ki jo imava rada - biti dobre volje seveda ni prav nič težko. Jasno je, da to, da potlačiš slabo počutje ali glavobol, zahteva določene izkušnje, a to spada k našemu delu. ”
Story: Si garderobo izbirate sami ali vam pri tem kdo svetuje? Se kdaj pred obiskom določene države ali pa državnikov pri nas pripravite tudi glede sloga? Se uskladite z njimi?
Story: Vemo, da je delo predsednika zelo zahtevno. Je zdaj, ko je vaš mož predsednik in živita v drugem okolju, drugače, kot je bilo to v ZDA?
Story: Kaj bi iz ZDA takoj ‘uvozili’ v Slovenijo? Katere navade so pri njih dobre?
“Pozorni morate biti na besedo ‘zanimivo’ – ta lahko pomeni marsikaj. Po navadi se je z njo moč izogniti izražanju natančnejšega, morda celo negativnega mnenja. Vsaka stvar ima svojo mero.”
Story: Kateri od znanih gostov, ki ste jih povabili domov, vam je bil najljubši in zakaj?
Story: Ko smo že pri protokolu: v Sloveniji nimamo te tradicije in si protokol razlagamo le kot skupek pravil obnašanja, ki se jih vsakdo lahko nauči. Pa ne gre le za to, je po vašem mnenju del protokola tudi razgledanost, toleranca? Je morda del protokolarnih zahtev tudi to, da se naučimo govoriti z umirjenim tonom?
“Včasih se s kom malo bolje ujameš, s kom drugim slabše, a vedno so pogovori prijazni in bolj površinski, smo pač diplomati.”
Story: Ko je bil vaš soprog pred dobrim letom izvoljen za predsednika Slovenije, smo po štirih letih znova dobili prvo damo. Ali sebe vidite kot nosilko dela politike svojega moža ali samo kot gostiteljico dobrodelnih prireditev in dobro gostiteljico gostov svojega moža?
“Bila bi vendarle vesela, če bi moj mož ob napornem urniku našel tudi čas, da bi se kdaj pošteno naspal.”
Story: V New Yorku ste v svojem stanovanju gostili mnogo znanih osebnosti. Kako ste se pripravljali na taka srečanja? Ste pozorno izbirali teme pogovorov, se posebej pripravljali nanje?
“Če pogovor s tujimi gosti tako nanese, se lahko pohvalimo z dosežki, ki so nekaj posebnega - na primer da imamo v Sloveniji restavratorja, ki je razvil poseben, tako imeniten postopek za restavriranje arheološkega stekla in keramike, da o tem uči restavratorje Metropolitanskega muzeja. To je fantastično! ”
Story: Kaj pa čisto ‘zemeljske’ stvari – hrana in pijača - je to tudi del posebne priprave?
Story: Izvedela sem, da ste revnejšim sostanovalcem v vaši hiši pomagali na zelo nevsiljiv način: predlagali ste, naj plačujejo nižji znesek za določeno storitev kot vi …
Story: Slovenci smo veseli, da imamo predsedniški par, ki nas dostojno zastopa v svetu. Včasih je delo na očeh javnosti lahko zelo naporno. Kako vam uspe, da ste vedno dobre volje in nasmejani?
“Ko se s soprogom srečujeva s tujci - takrat ko zastopava svojo domovino, ki jo imava rada - biti dobre volje seveda ni prav nič težko. Jasno je, da to, da potlačiš slabo počutje ali glavobol, zahteva določene izkušnje, a to spada k našemu delu. ”
Story: Si garderobo izbirate sami ali vam pri tem kdo svetuje? Se kdaj pred obiskom določene države ali pa državnikov pri nas pripravite tudi glede sloga? Se uskladite z njimi?
Story: Vemo, da je delo predsednika zelo zahtevno. Je zdaj, ko je vaš mož predsednik in živita v drugem okolju, drugače, kot je bilo to v ZDA?
Story: Kaj bi iz ZDA takoj ‘uvozili’ v Slovenijo? Katere navade so pri njih dobre?
“Pozorni morate biti na besedo ‘zanimivo’ – ta lahko pomeni marsikaj. Po navadi se je z njo moč izogniti izražanju natančnejšega, morda celo negativnega mnenja. Vsaka stvar ima svojo mero.”
Story: Kateri od znanih gostov, ki ste jih povabili domov, vam je bil najljubši in zakaj?