Barbara Pešut: “Prikrajšana sem za ljubimca”

Story: Kako se počutite po izidu pesniške zbirke Granit Žafran?

Dobro, sem zadovoljena.

Story: Ste jo dolgo pripravljali?

Približno štiri leta.

Story: Kakšne se vam zdijo vaše pesmi?

Zame so neposredne, kar mi je všeč. Pri pisanju mi je sploh všeč to, da si neposreden in ne 'mutiš'. To mi je bistveno. 'Mutenja' imajo ljudje čez glavo. Povej naravnost, če imaš kaj povedati, če ne, pa bodi tiho. Tako nekako to dojemam.

Story: Ob branju pesmi dobiš občutek, da ravno, ko zaplavaš v nekaj nežnega, mehkega, priletiš ob nekaj trdega.

Natančno tako je, kot je moje življenje. To ni nič posebnega, vsak človek ima mehke in grobe trenutke.

Story: Kakšno je vaše življenje?

V bistvu je kar lepo, slikovito, dolgočasno, izzivalno. Moraš biti kar namazan, če hočeš vse to sprejeti. Ne moreš biti neumen glede različnih izzivov, moraš znati takoj poprijeti in razumeti, za kaj gre. Treba je takoj sprejeti in se temu primerno obnašati. Nimam časa za tehtanje. Sploh ne maram besede 'bi', je ena najhujših v mojem jeziku.

Story: Vseeno živimo tudi v sanjah, ki niso tukaj in zdaj.

To vse zajema besedo 'bi', jaz je ne upoštevam. Takoj, ko slišim: “Joj, bi bilo dobro,” mi je slabo.

Story: Želite povedati, da se ne prepuščate domišljiji?

Domišljija je nekaj drugega. Je nekaj, kar je med mano in papirjem, je intimna. Če jo dam na papir, je tudi na papirju ali pa ostane v meni, če me tako prime.

Story: Se zaradi bolezni bolje zavedate trenutka tukaj in zdaj?

Ta nima toliko moči, da bi mi ukazovala, kako naj mislim, čustvujem ali sproščam domišljijo. Ni tako močna, prefrigana. Takšna sem sama.

Story: Borka. Tudi ustvarjalni ste že od nekdaj.

Izražanje potrebujem. Zelo rada imam besede, tako sočne so mi. Izplača se živeti in kaj povedati.

Story: Pišete trenutno še kaj razen poezije?

Pišem erotično kriminalko, za katero mi manjka le še malo do konca. Potrebujem še nekaj nasvetov prave detektivke, ki sem jo prosila za pomoč in mi jo je nesebično ponudila. Je zasebna detektivka, ena od 300 najboljših na svetu. Nisem ravno za te policijske stvari in potrebujem njene nasvete. Sem pa nekaj stvari, ki sem si jih sama izmislila, zadržala, čeprav me je nanje opozorila. Pridržujem si jih kot pisateljsko pravico.

Story: To ni vaša prva zgodba?

Stalno sem jih pisala.

Story: V novi pesniški zbirki imate tudi pesmi v španščini.

Robert (Robert Pešut - Magnifico, njen mož, op. p.) mi je naročil, da mu napišem tri tekste za pesmi v španščini za film Montevideo, Bog te video!, in sem. Sploh niso slabe, kar uspele so mi, čeprav nisem cenjen hispanist, ker nič ne delam v španščini. Razen kdaj napišem kakšno pesem.

Story: Se ob takšnih trenutkih, kot je izid knjige, počutite zmagovalno?

Vzamem kot normalni tok življenja, ki ima vrhunce, padce. Knjiga je eden od vrhuncev. Je pa to zdaj prvi vrhunec, ker pripravljam še avtobiografijo. Je sicer že napisana, nastaja pa tudi že nova zbirka eksplicitnih pesmi, zelo pokvarjenih.

Story: Ste kaj jezni?

Že dolgo nisem jezna. Na jezo sem pozabila.

Story: Imate težave s spominom?

Nimam, pozabljivost mi včasih pride prav.

Story: Si človek naredi tako, da mu je prav?

Jaz si. Imam zelo dobro osebno asistentko, še boljšega moža, mamo, očeta, sina in gre.

Story: Je res, da je vaš sin ob rojstvu tehtal pet kilogramov?

Skoraj. Med nosečnostjo sem se zredila 28 kilogramov. Grozljivo. Ko sem prišla rodit in sem stopila skozi vrata k sestri, je rekla: “O, dvojčka bosta.” Rekla sem ji, naj neha in da je samo eden. In je prišel tako težek. Bil je velik deček, že povsem formiran z laski in nasmehom.

Story: Je bila to ljubezen na prvi pogled?

Takoj. Tako je pri mamah. Vse življenje ti ostane pred očmi obraz tvojega dojenčka.

Story: V kakšnih odnosih sta zdaj?

Star je 21 let, imava dober odnos, zelo. Prijateljski, kar hočem izvedeti, mi pove. Česa pa tudi nočem vedeti. Treba je imeti občutek, kaj vprašati in česa ne.

Story: Od koga ste se v življenju učili?

Težko bi izbrala le enega. Od vseh, od moža, sina, mame, očeta, starega očeta, stare mame. Tega je ogromno.

Story: V katero smer pa gre sin?

V videoprodukcijo.

Story: Kaj ste pridobili skozi delovanje v svetu šova?

Da nekaj dobro povem, in to odmeva. Tako pri tekstih kot pri pesmih pazim, da povem naravnost, brez izmišljevanja.

Story: Brez balasta?

Nekateri 'furajo' balast do nezavesti. Prav, če jim ustreza, meni ne.

Story: Se družite s prijatelji?

Premalo časa imajo zame, ker imam tudi težave s tem, kako me kam peljati in kaj vse vzeti s sabo in česa ne. Tega ni vsak človek sposoben.

Story: Mar niso prijatelji tisti, ki nam stojijo ob strani, ko imamo težave?

So, ampak meni je tako normalno. Če bi bila zdrava, ne verjamem, da bi se ukvarjala s prijateljico, ki je bolna. Sem in tja bi, ne bi pa se ne vem koliko zalagala. Navadila sem se, da je tako.

Story: Kakšno je po vašem kakovostno življenje?

Da ti je dobro v povsem navadnem trenutku vsak dan. To je recimo dobra hrana, dober pogovor ob hrani. Dober lahko noč.

Story: Hranjenje je pri vas pomemben trenutek. Si takrat vzamete čas drug za drugega?

Takrat se vsi srečamo in pogovarjamo. To se mi zdi starinska navada, ampak zelo dobra. Sploh če znaš kaj dobrega skuhati. Z možem se menjavava. Kuham s pomočjo asistentke.

Story: Z možem tekmujeta, kdo bo bolje skuhal?

Tudi, v dobrem smislu, da se potrudiva, da bo okusno. Nič posebnega, ampak je dobro.

Story: Iskanje užitkov skozi vsakdan?

Ja, da ne iščeš ognjemetov, vulkanov, lučk in ne vem česa vse. Ampak da je tole, kar imam, mega dobro, tudi če je to le kosilo. To je odlično, redkokatera družina ima to priložnost, mi to izkoristimo.

Story: Pravite, da bi raje hodili, kot se vozili z vozičkom. Jahate pa vseeno.

Dajo me na konja in se ne držim, sem le v sedlu, ni kakšnega dirkanja. Bistvo hipoterapije je, da se konj giba in ti dela medenica. To je zelo dobro, terapijo imam enkrat na teden, pa bi jo imela vsak dan. Na vrtu bi imela konja, ga zajahala in šla. Če pravilno sediš, se ti telo zravna, kot pravemu jahalcu.

Story: Kaj še pogrešate?

Prikrajšana sem za ljubimca, to pogrešam.

Story: Imate v mislih spogledovanje, koketiranje?

Vse, kar je povezano z ljubimcem.

Story: Od tod tudi prihajajo vaše nove pesmi, zbirka, ki ji pravite eksplicitna?

Ta je pokvarjena.

Story: Kar nekaj novosti torej pripravljate.

Novo pesniško zbirko, avtobiografijo in erotično kriminalko. Vsak dan pišem.

Story: Zakaj ste za urednika obeh pesniških zbirk izbrali Aleša Štegerja?

Aleš Šteger mi je lep pesnik. Ponudila sem mu sodelovanje in je rekel da. On mi je sploh dal idejo, da naredim prvo zbirko, in sem rekla: “Aleš, to pa še ni.” Rekel je, da naj kar pišem.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord