Slovenijo bo kmalu objel olimpijski duh, ki se širi iz daljnega Ria. Poleti bomo tako stiskali pesti za naše junake, ki se bodo pomerili v številnih disciplinah, tudi v slalomu na divjih vodah, kjer bo slovenske barve branil Benjamin Savšek.
Story: Zimski čas ste izkoristili za priprave v Arabskih emiratih. Kakšne so zdaj vaše prednosti pred drugimi?
No, predvsem sem pozimi imel možnost trenirati na divji vodi, saj nekateri tega ne morejo. S tem dobim konstantno dober občutek za divjo vodo, ki ga ohranim vso sezono. S kilometri na divji vodi se mi izboljša samozavest, saj se zavem, da sem v to vložil veliko truda. Delo predstavlja še dodaten plus.
Story: Kakšni pa so bili vaši prvi koraki v svet kajakov in kanujev?
Pri mojih šestih letih sta brata že nekaj časa veslala, zato sem sledil njunim stopinjam. Na treningih sem ju spremljal z brega in se jima želel čim prej pridružiti. Brata in oče so me velikokrat posedli v čoln, pri osmih letih pa sem se tudi sam vpisal na tečaj kajaka. Tudi oče je včasih veslal, ko je bil še majhen, potem pa le še rekreativno. S starši smo večkrat odšli na Sočo, kjer smo veslali in imeli piknike, prav zato sem se še dodatno navdušil. Ob Soči šport zaradi lepe narave in kristalne vode pride še bolj do izraza.
Story: Med brati se hitro lahko rodi manjše rivalstvo. Je bilo tudi pri vas tako?
Ah, ne, mislim, da ne. Kot najmlajši sem vedno dobival njuno opremo, vedno sem bil tisti zadnji, ki je njuno opremo do konca izkoristil. Jaz sem veslal kajak, moj starejši brat pa je kmalu po tem nehal veslati kanu. Tudi sam sem si zaželel imeti nov čoln, zato so me starši preusmerili v kanu in mi dali bratov novi čoln. Danes mi ni žal, saj v kanuju nadvse uživam.
Story: Zakaj pa ste se odločili vztrajati, tudi ko sta brata nehala veslati?
Mogoče je najtežje v obdobju srednje šole, ko te družba hitro potegne. No, jaz sem se večinoma družil s športniki, veliko pa me je v tem obdobju podpiral trener in usmerjal k športu. Že takrat sem kazal potencial. Kmalu so se pokazali rezultati, pri 15 letih sem se uvrstil v reprezentanco in potovanja ter tekmovanja po svetu so me navdušila. Najtežja leta sem torej prebrodil in resno začel trenirati. Danes vidim, da sem se odločil prav.
Story: Se z bratoma še kdaj podate po rečnih brzicah?
Ja, tudi. Predvsem kadar smo na dopustu, onadva pa odideta tudi v tujino na bolj ekstremne reke, s slapovi ... Še vedno namreč uživata v rekreativnem veslanju.
Story: Številne medalje z evropskih in svetovnih prvenstev prinesejo tudi medijsko prepoznavnost, ki ne ustreza vsem.
Seveda, meni je ljubše le veslanje, zato mi medijski blišč ne ugaja preveč. Vendar je to del športa, s katerim lahko gradiš ime in ugajaš sponzorjem. Mogoče s tem navdušiš kakšnega mladega, da spozna veslanje in se v njem preizkusi. Lahko pa iz njega nekoč nastane perspektiven tekmovalec. Priznam, ob javnih nastopih se ne počutim najbolje, saj imam talent za šport, malo manj pa mogoče za nastopanje. Včasih mi srce bolj razbija med govori pred publiko kot pa na startu.
Story: No, kmalu se boste znašli na startu olimpijskih iger v Riu. Kako se počutite v vlogi enega izmed favoritov?
Poskušam posvečati čim manj pozornosti pričakovanjem javnosti in več sebi. Zavedam se, da pot ne bo lahka in da potrebujem še veliko kilometrov treninga. Na stran postavljam misli, da sem favorit za zlato medaljo, saj hitro lahko zatavam, s tem pa ne bi povzročil nič dobrega. Včasih je pa seveda obremenjujoče, vendar je to treba sprejeti. Posvetiti se moraš delu in temu, kar hočeš sam doseči.
Story: Ne gre zanemariti visokih temperatur, ki vas bodo pričakale na startu.
Zdi se mi, da bomo pripravljeni tudi na to. Novembra smo že opravili nekaj treningov v Braziliji, tako da smo preizkusili razmere. Ozračje je precej vlažno, zato te hitro izčrpa. Treba se bo prej navaditi, vendar bomo za to imeli že 14 dni časa pred igrami, pa tudi maja bomo še enkrat poleteli v Brazilijo.
Story: Se že veselite brazilske hrane, ki navdušuje številne turiste?
Tudi to smo že imeli možnost poskusiti. Je zelo okusna in zanimiva. S celotno ekipo smo si privoščili gostijo v eni izmed restavracij in bilo je odlično.
Story: Kako pa se sami znajdete v kuhinji?
Kuham zase, začetek aprila pa sem imel možnost v Grand hotelu Union kuhati z brazilsko kuharsko mojstrico Silvio dos Santos. Povabili so me, da bi jim pomagal, in zdi se mi, da sem se kar izkazal. Doma imam veliko srečo, da me razvaja partnerica, ki odlično skrbi zame. Po treningih me vedno podpre z dobrim obrokom.
Story: No, Brazilke slovijo po izredni lepoti. Kaj o tem meni vaša partnerica?
No, najprej sva razmišljala, da bi odpotovala z menoj, vendar sva se na koncu odločila, da bo bolje, če tekme spremlja prek malih zaslonov. Med olimpijskimi igrami cene zelo zrastejo, poleg tega pa ne bi imel veliko časa za kaj drugega. Tako se bom stoodstotno posvetil nastopu, v nasprotnem primeru pa mogoče ne.
Story: Kdo pa je vaš najzvestejši navijač?
Moja družina, ki mi vedno stoji ob strani že od začetka. No, pa tudi moj hči me vedno spremlja na domačih tekmah in navija zame z navijaško majico. Peljal sem jo s čolnom in je veslanje preizkusila tudi sama. Stara je pet let in že navija z ragljo ter ob progi vpije: "Gremo, ati!" (smeh) Leto dni star sinček pa bo lahko zame navijal, ko malo zraste.
Story: Torej se bo hči podala po vaših stopinjah?
Poskusil ji bom predstaviti čim več športov. Morda najprej gimnastika za neko osnovno koordinacijo, pozneje pa se bo sama odločila glede na talente in zanimanje. Če se bo odločila za veslanje, jo bom podprl in omogočil čim boljše razmere, da bo uživala in morda uspela.
Napisala: Nika Arsovski
