Mentorica javnega nastopanja in organizatorka dogodkov Betka Šuhel Mikolič je organizirala rekreativno-družabni dogodek na Šmarni gori s sloganom Od vzhoda do vzhoda - za srečne ljudi.
Odziv je bil izvrsten, zato se je odločila, da svoje poslanstvo nadaljuje in projekt predstavi tudi na Štajerskem, in sicer v osrčju Maribora. Na Mariborskem Pohorju bosta tako 21. junija potekala druženje in pohod, kjer bo zbrana družba pričakala sončni vzhod.
Story: Lani ste se prvič podali na Šmarno goro v sklopu projekta Od vzhoda do vzhoda - za srečne ljudi. Če bi danes strnili misli, kakšen projekt je bil takrat to?
Pristen. Odbit. Evforičen. Začaran. Res, res. Verjetno pa je bila spontanost tista najpomembnejša sestavina njegovega rojstva. Vse, od ideje do izvedbe, se je zložilo brez vsakršnih ovir na poti. Takšne priložnosti so pravi biseri!
Story: Takrat je bil 21. junij, najdaljši dan v letu, in v 24 urah ste se vzpenjali in sestopali s Šmarne gore po vseh 16 urejenih poteh. Spremljalo pa vas je več kot tisoč ljudi. Ste si predstavljali, da bo takšen odziv?
Verjetno sem navzven dajala vtis, da se vsakemu, ki ne bo prišel tisto jutro ob petih zjutraj na Šmarno, življenje lahko dramatično spremeni. (smeh) Ko sem recimo klicala Rudolfa Gassa, da ga prepričam, naj z Orkestrom Slovenske vojske pride igrat v živo, sem tako vpila v telefon od navdušenja, da preprosto ni mogel reči ne. Nasprotno. Še on ni mogel spati. Da ne govorim o podpori rednih 'šmarnogorcev'. Ta sploh ni bila pod vprašajem. Ugibanja, kaj vse lahko gre narobe, so na nas vplivala motivacijsko. Edino vreme te, recimo, lahko ustavi. Ampak ker je bila zanj zadolžena vedno nasmejana Metka Albreht, je tudi to 'štimalo'. Ni lepšega kot videti množico ljudi, ki v zgodbi vidi sebe. Zato so prišli. Ne samo zjutraj. Tudi čez dan. Mislili smo, da sanjamo.
Story: So vsi hodili 24 ur?
Tisto o 24 urah je posebna zgodba, ki diši po ekstremizmu, o čemer leto pozneje razmišljam kritično. Res je, da je ideja o projektu Od vzhoda do vzhoda vzklila ravno iz te norosti, ampak ljudem ne vliva želje, strasti, poguma. To je poglavje načina izstopanja iz območja udobja, ki je intimna stvar vsakega posameznika. Zato je letos ne obešam na veliki zvon, čeprav jo bom ponovila. Lani smo bili v tej zgodbi Metka Albreht, Anže Česen in Bogdan Capuder. Mi štirje. Letošnja ekipa se prav tako že oblikuje.
Story: Vse zbrane je takrat ob sončnem vzhodu s skladbo Nad mestom pozdravila akustična izvedba Big Band Orkestra Slovenske vojske. Kdo je še bil vse na Šmarni gori na ta dan?
Ja, Rudi, kot rečeno, sploh ni imel možnosti zavrniti povabila. Skladbo je izbral on. Ansambel Saša Avsenika je prišel zaigrat Avsenikovo Na Šmarno goro. Zdravnica objemov, dr. Sanela Banović, je prišla pojasnit, kako zelo je pomembna hoja, sploh v hrib, kaj ti dajo objemi in zakaj moramo oboje početi prav vsak dan. Slavnostna govorka Lucija Ćirović se je šalila na naš račun in dajala podporo tistim v topli postelji. In zadovoljna množica nasmejanih ljudi, prišli so z vse Slovenije, od Kopra do Ptuja, se je zlila z vzhajajočim soncem in uživala. Najmlajši je bil star tri leta in pol. Bilo je sproščeno in zabavno. Nad prestolnico se je povzpel tudi župan Zoran Janković, konkretno spodbudo je prinesel predsednik Borut Pahor. Njegov tempo nas je kar nosil čez korenine. Pa smučarski skakalci ... Ja, vsi so prišli, kaj dolgovezim! (smeh)
Story: Letos ste se odločili, da projekt izpeljete na Štajerskem, in sicer bo tokrat na vrsti Mariborsko Pohorje. Kako to, da greste zdaj še tja?
Prepričali so me. Pa me ne bi, veste, če bi projekt manj odzvanjal. Tako pa sem v preteklem letu povsod, kjer sem se zadrževala službeno ali drugače, poslušala resna nagovarjanja: "Pridi drugo leto k nam." O tem sem veliko razmišljala. Šmarne gore ne bi ponovila prej kot čez sedem let. Vmes pa se lahko sprehodim po slovenskih regijah. Zakaj pa ne? Ali ne bi bilo lepo, če bi v Sloveniji živelo dva milijona srečnih ljudi? Res bi jih rada videla še v času mojega življenja. Na Šmarno goro vseh ne moremo spraviti. Zato grem jaz k ljudem na drug vrh.
Story: Lani vam je projekt vzel kar nekaj mirnih noči in kilogramov. (smeh) Vas že zdaj kaj skrbi, kako bo?
Pravzaprav sem res že na dieti. (smeh) Spim manj, ker se dvakrat na teden peljem na Pohorje, kar pomeni, da vstanem ob dveh zjutraj. Ostale dneve vstajam dve uri pozneje, ker še vedno hodim tudi na Šmarko. Isto je. Ker pa je Pohorje za dve Šmarni gori, bomo ljudem ponudili sončni vzhod kot na pladnju tudi tako, da bomo pohorsko vzpenjačo zgodaj zjutraj zagnali za dve uri brezplačno. Ne bi rada, da zamudijo simfonijo, ki se začne z vrhuncem.
Story: Kaj menite, kako bodo Štajerci sprejeli ta podvig? Vseeno je Pohorje njihovo varno zavetje, njihov rekreacijski poligon, na katerem boste vajeti prevzeli vi ... Kaj menite o podpori Štajercev?
Draga moja, Štajerci so moji in jaz njihova. Samo njihov dialekt je bolj močen. V srčnosti smo se pa takoj našli. Že imam ekipo, ki z velikim veseljem sodeluje pri pripravah, mi razkazuje poti na Pohorju in si želi isto kot jaz: da se na poletni solsticij zgodi neponovljiva zgodba. Vsak dan smo intenzivno v stiku. Samo vreme me malo skrbi. (smeh)
Story: Nekje sem zasledila, da so tudi vaše korenine štajerske ...
Sem Celjanka, preseljena v Laško in pozneje izseljena čez Trojane. Za vedno pa Štajerka, ki ima stalno prebivališče v Ljubljani in je zaljubljena v Šmarno goro.
Story: Kakšni so načrti s Pohorjem? Kdaj se bo začelo, kakšen bo program? Bo tudi živa glasba?
Srčno želim, da bi na jutranji vzhod pred Hotel Bellevue 21. junija prišlo čim več ljudi. To je ob petih zjutraj. Pred službo, saj je vendarle sredi tedna. Takrat bo v živo zaigral Orkester Slovenske policije. Nadaljevalo se bo s potepanjem do Areha, do koder je sedem kilometrov. Nekajkrat čez dan bomo ubirali Čopko, Jonatanko in staro FISko. Številni so že potrdili, da pridejo. Prepričana sem, da se bodo jutranjiki vrnili tudi popoldne. Čez dan pa bodo prišli naokrog tisti, ki so jutro zamudili. Potepanje se bo končalo naslednji dan, na istem mestu, kjer se bo začelo ob sončnem vzhodu. Terme Maribor bodo ves čas skrbele, da ne bomo lačni in žejni. Aja, pa za vse pohodnike tisti dan velja, da se objamemo, ko se srečamo.
Story: Pohodnike bo pričakal tudi Alfi Nipič, ki bo ob petih zjutraj zapel pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Je res, da še v življenju nikoli tega ni storil ob petih zjutraj?
Šestkrat me je vprašal, ali sem nora. Pa mu je v izziv, kar me veseli. Ah, nujno bo dodal še kakšno o Pohorju in Mariboru.
Story: Kaj pa predsednik Borut Pahor? Ko se je zdanilo, je lani na Šmarno goro prišel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, si bo mariborski župan upal peš na Pohorje?
Brez dr. Fištravca si dogodka ne predstavljam, o predsedniku pa sanjam. Pa o Ilki Štuhec, Dejanu Zavcu, Janu Muršaku, nogometaših ...
Story: Kaj je glavno poslanstvo projekta?
V teh dneh me je na Šmarni ogovoril redni šmarnogorec Mirko Hočevar. Gor hodi že 45 let. Zelo 'fejst' fant. Na srce mi je položil lepo misel: "Življenje je gibanje. Brez njega ni zdravja. Na Pohorje greš zato, da ljudem pokažeš to pot."
Story: Kaj pa si vi najbolj želite v sklopu tega projekta in kakšno sporočilo bi radi prenesli na vse tiste, ki se vam bodo pridružili 21. junija?
Vsi imamo v življenju dobre in slabe dneve. Ampak če zjutraj pridemo na sončni vzhod na vrh griča, hriba ali gore, smo ga že začeli odlično, ne glede na to, kako se v nadaljevanju obrne. Ne delam si utvar, da bo na Pohorju tisoč ljudi. Na Pohorje pridem zato, da nakažem pot. Tisti, ki bodo stopili nanjo, že vedo, zakaj.
Napisala MIMA
Fotografije Dejan Nikolič
