Zadnje leto je našo glasbeno sceno s svojo uspešnico Hvala za vijolice zaznamovala Bilbi, ki je vedno zelo nasmejana, kar je očitno še dobro, saj nam je v pogovoru priznala, da se lahko tako razjezi, da kar baloni pokajo. Zaupala pa nam je tudi, s čim jo je očaral mož in ali je vraževerna.
Lea: Ko ste zasloveli s skladbo Hvala za vijolice, se je veliko govorilo, da je to prva pesem o ljubicah. No, seveda je to temo že pred desetletji obdelala Elza Budau. So vam všeč njene skladbe?
Bilbi: Elzo Budau zelo cenim. Njena besedila so večna in tako kakovostno avtorstvo je danes zelo redko. Nekje sem prebrala, da je med drugim napisala več kot tisoč popevkarskih besedil. Se zavedate, kakšna zakladnica je to za slovensko glasbo? Res je žalostno, da ta tradicija ni dostopna mlajšim generacijam prek običajnih medijev. Slovenska glasba v svoji zlati dobi ni prav nič zaostajala za svetovno produkcijo in tako, kot je čisto normalno, da po radiju poslušamo Beatlese, Abbo in uspešnice drugih izvajalcev iz šestdesetih in sedemdesetih, bi lahko večkrat slišali slovenske izvajalce iz tega obdobja.
Lea: Ste veseli, da ste imeli tako veliko uspešnico, ali vam gre morda malce na živce, ker so zaradi te vse druge pesmi nekako v drugem planu?
Bilbi: Nikoli ne moreš vedeti, kdaj in katera pesem bo postala uspešnica. Vesela sem, da je skladba Hvala za vijolice osvojila ljudi. Tako velike uspešnice so redkost in verjemite, da si vsak avtor želi napisati tudi kakšen ‘hit’. Sicer pa je Bilbi prav s tem hitom pritegnila mnogo takšnih, ki se prav zaradi Vijolic zanimajo še za druge skladbe in naš album Drobne slike. Prepričana sem, da je na albumu še nekaj takšnih glasbenih poslastic, ki bodo romale na radijske postaje. Prav tako je pozitivno presenetil naš drugi singel Kaj pa ti. Tako subtilna slovenska balada novega izvajalca že dolgo ni doživela tako množičnega odziva. Po nekaj mesecih na spletu se približujemo 70 tisoč ogledom na YouTubu, kar je za slovenske razmere zelo lepo. Ampak nazaj k vprašanju – niti približno mi pesem Hvala za vijolice ne gre na živce. Vedno znova jo rada prepevam. Predvsem me navdušujejo nove koncertne različice. Najbolj ekstravagantna med njimi je v spremstvu tube in harmonike.
Lea: Vedno ste nasmejani ... Je lahko človek res ves čas tako dobre volje?
Bilbi: Je. (smeh) Če počne to, kar rad počne, in se ne ozira na mnenje ‘pametnih’ okoli sebe ...
Lea: Kakšni pa ste, ko se razjezite?
Bilbi: Uh, to pa je potres 10. stopnje. (smeh) Ko se Bilbi razjezi, popokajo vsi baloni!
Več v reviji Lea.
