Čeprav za Bineta Volčiča letošnja Gostilna že četrtič išče šefa, tudi njega v tej sezoni presenečajo nekatere novosti. Nas je zanimalo, katere, ob tem pa tudi, katere ženske v njegovem življenju so imele na razvoj njegove kulinarične strasti največji vpliv.
Ste se hitrega ritma po toliko sezonah oddaje Gostilna išče šefa navadili?
Vsako leto so jesenski tedni šova najdaljši. Je zelo naporno, ampak ker vem, da bom lahko prek šova predal nekaj svojega znanja tako tekmovalcem kot tudi gledalcem po Sloveniji, je motivacija toliko večja.
Pa imate občutek, da je vaš nastop vsakič boljši?
Vaja dela mojstra. Ker gre res že za četrto sezono, me trema pred kamero skorajda ne obišče več. (smeh)
Kaj pa tekmovalci? Mislite, da so na izzive vsako leto bolj pripravljeni, ker nekako lahko slutijo, kaj jih čaka?
Mislim, da bi bili le top svetovni chefi lahko pripravljeni na takšne izzive, pa še njim bi bilo brez dostopa do kuharskih knjig in interneta izredno težko. Pri takšnem tekmovanju štejejo dobre kuharske osnove in poznavanje tehnik, poleg tega pa tudi izkušnje in stik z različnimi svetovnimi kuhinjami. V vsakem izzivu pa so zahtevani parametri pri kreiranju drugačni, tako da res nihče ne more biti v prednosti ves čas. Mislim, da je letos tekmovanje še posebno zahtevno.
Kako pa sicer doživljate to sezono?
Ker je tekmovanje letos zastavljeno kot kulinarično potovanje okoli sveta, je tudi po strokovni plati izredno dinamično in tudi sam ob prezentacijah tujih kuharskih mojstrov dobivam navdihe za nove jedi. Letos imamo tudi več terenskih snemanj in polno preobratov, ki so produkcijsko zahtevnejši, a zato toliko večji izziv.
Je z vašega stališča kaj drugače kot v prejšnjih sezonah?
Sam format šova je bolj raznolik in vsebinsko pestrejši, zato smo ves čas v akciji ...
Ste torej poleti nabirali in iskali ideje?
Seveda, vse od maja smo kreirali jedi in razmišljali o privlačni predstavitvi. Čeprav je bilo poleti zelo vroče, smo pridno kuhali in pekli.
Kdo pa je doma testni zajček za nove kreacije?
Jedi kreiramo in testiramo v službi, torej v profesionalni kuhinji, domača kuhinja je domena moje žene. Glavni preizkuševalci pa so člani produkcijske ekipe, s katero ustvarjamo šov.
Pa se vam zdi kulinarični repertoar bolj zanimiv kot lani?
Vsako leto se maksimalno potrudimo in želimo preseči prejšnje sezone. Letos sem vesel, da imamo možnost uporabe krušne peči, in kreiranje pice mi je bilo v veliko zadovoljstvo.
Do zdaj še nismo imeli ženske zmagovalke, kot kaže, je tudi letos ne bomo imeli. Zakaj mislite, da je tako?
Gostinstvo je težak poklic, sploh pa na vrhunski ravni. Je fizično in psihično zelo naporno, pripravljen moraš biti na adrenalin, saj ga je zaradi časovnega pritiska v profesionalnih kuhinjah ogromno. Moški smo k temu že po naravi bolj nagnjeni, tekmovalnost nas še dodatno spodbudi k večjemu fokusu. Nikakor ne pravim, da ženske niso za top kuhinjo, imamo številne primere na svetovni ravni in sam bi si želel, da bi jih bilo še več. A v odstotkih gre za majhno število in v takšnem tekmovanju, kot je šov Gostilna išče šefa, se to lepo pokaže. Ne smemo pozabiti, da smo imeli v prvi in drugi sezoni šova dve finalistki ...
So vas za kuhanje navdušile ženske? Recimo mama, babica ...?
Seveda je bila mami ključna kuharica v mojem življenju. Najbolj zgodnji spomini iz otroštva so iz kuhinje, saj sem ji vedno hotel pomagati pri kuhanju in sem užival ob buljenju v pečico in opazovanju, kako se je dvigoval kolač ali pekel krompir. Bil sem celo tako zagret pomočnik, da je začela kuhati in peči zvečer, ko sem že spal, da je ne bi motil.