Spomin na bronasto medaljo s svetovnega prvenstva je še kako živ, čeprav je od velikega polfinala preteklo že kar nekaj mesecev. Prav zato sem se veselila srečanja z enim izmed ključnih členov slovenske rokometne pravljice Blažem Jancem, ki se s koncem sezone seli k evropskemu prvaku v Kielce.
Z njim odhaja tudi njegovo dekle Zala Špat, zgovorna svetlolaska, ki jo pred dokončno selitvijo čaka še nekaj študijskih obveznosti.
Story: Blaž, čestitke za osvojeno bronasto medaljo. Čeprav je minilo že nekaj časa, spomini na januarsko čarovnijo v Parizu ostajajo?
Blaž: Seveda, vendar mi bo ta izkušnja za vedno ostala v spominu. Prav zato sem po vseh teh mesecih še vedno vesel čestitke.
Story: Zala, ste imeli priložnost preobrat videti v živo?
Zala: Ne, pred tem sem namreč bila v Metzu, kjer sem si ogledala tekme skupinskega dela, potem pa sem odpotovala domov, saj sem imela izpitno obdobje. Če bi vedela, da bodo fantje prišli v boj za tretje mesto, bi zagotovo odšla v Pariz in prestavila izpite, vendar tako pač je. Tako sem pesti stiskala pred malimi ekrani.
Story: Kako pogosto pa si ogledate tekme s tribun?
Zala: Zelo, mislim, da se udeležim kar večine tekem. Sem med najbolj živčnimi navijačicami. (smeh)
Story: Kako pa neuspeh vpliva na vajin odnos? Po porazu je obnašanje zagotovo drugačno kot ob zmagi?
Blaž: Razlika zagotovo je, vendar Zala na srečo študira psihologijo, tako da me poskuša motivirati tudi ob porazih. Po tem se navadno namreč zaprem vase, zato lahko hitro nastane prepir. (smeh)
Story: S psihološkega vidika je delovanje vrhunskega športnika verjetno še nekoliko drugačno. Zala, ali je tudi vam to predstavljalo prav posebno izkušnjo?
Zala: Res je, saj bi v prihodnosti rada delala v športni psihologiji. Prav zato sem morda na tekmah bolj nervozna, saj se zavedam, koliko Blažu vse to pomeni. No, seveda tudi zaradi rezultata, pa tudi drugače. Z velikim zanimanjem spremljam njegovo kariero, saj lahko vidim vse vidike življenja vrhunskega športnika.
Story: Torej je Blaž nekakšen 'poskusni zajček'?
Zala: No, to niti ni tako. (smeh) Sodelovati namreč ne smeva, saj eno izmed temeljnih načel psihologije odsvetuje delo z bližnjimi. Zato ne opravljava terapij, mu pa včasih namignem oz. približam kakšno bolj praktično stvar, kot so tehnike sproščanja.
Blaž: Dokler nisem spoznal Zale, v to nisem kaj dosti verjel, zdaj pa vidim, da imam na tem področju še veliko rezerv.
Story: Blaž, slišala sem, da je klubski soigralec Luka Žvižej dolgo z vami delil ljubezenske nasvete. Kako prav so vam prišli?
Blaž: Zdaj vsega vendarle ne smem povedati, saj imam punco. (smeh) Pred tem pa je bilo kar zanimivo. Ko sem prišel v Celje, me je pod svoje okrilje vzel Luka in veliko sva se pogovarjala o stvareh tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Še danes rad prisluhnem nasvetom soigralcev, ki mi pridejo še kako prav. Luku pa sem za njegove prav posebej hvaležen.
Story: So njegovi nasveti pomagali osvojiti tudi Zalino srce? Sta se poznala že dalj časa ali sta se srečala povsem spontano?
Zala: Tako je, predstavil naju je skupni prijatelj, sicer Blažev soigralec, in sicer na maturantskem plesu. Sama sem se zanimala za rokomet že prej, prav zaradi prijateljev, ki so se podili po parketu. Rokomet je pri nas vendarle zelo priljubljen, zato se je veliko mojih prijateljev odločilo zanj. Tudi Blaž se je po prihodu v Celje seznanil s to družbo, kjer sva se spoznala. Seveda sem vedela, kdo je, vendar se pred tem nikoli nisva kaj dosti pogovarjala.
Story: Blaž, sami ste v času športne kariere zagotovo spoznali veliko deklet. Kaj pa vas je prepričalo na Zali?
Blaž: Bom povedal kar po pravici! Ko sem bil še samski, sem se odločil, da do 25. leta ne bom imel punce, saj sem želel le uživati. (smeh) A ko spoznaš pravo, ostaneš nemočen, saj začutiš nekaj posebnega. Zdaj se imava super pa tudi dobro se razumeva. To je to! Karakterno sva se dobro ujela. Zala je zelo pridna, tako šola kot domača dela ji gredo odlično od rok. To je to, kar sem iskal.
Story: Zala, vas razlika v letih nikoli ni zmotila, konec koncev je Blaž nekaj let mlajši?
Zala: Vedno sem mislila, da bom imela starejšega fanta. Ko pa sem Blaža bolje spoznala, sem ugotovila, da je dosti bolj zrel od vrstnikov, ne le po videzu, temveč tudi po razmišljanju. Še danes mi sošolci le s težavo verjamejo, da je mlajši.
Story: Predvidevam, da vas nikoli niso povprašali po osebnem dokumentu, s katerim bi morali izkazati svojo starost?
Blaž: Ne. Kadar gremo s fanti ven, se rad pošalim, da če bo treba pokazati osebni dokument, bom šel kar domov. (smeh)
Story: Življenje športnika je daleč stran od osemurnega delavnika in prostih vikendov. Zala, kakšen pa je vaš pogled na takšen odnos?
Zala: Spoznavati športnika je zanimivo, pa tudi sama sem že od malih nog vpeta v šport. Seveda je vznemirljivo in razburljivo, po drugi strani pa se moraš spopasti s številnimi negativnimi stvarmi. Športniki nimajo vedno časa, tako za naju spontanih izletov na morje ni. Na voljo ima en teden v letu in že vnaprej ga splanirava v celoti. Trenutno sva razpeta med Ljubljano, kjer obiskujem univerzo, in Celjem, kjer so Blaževi treningi. V naslednji sezoni se seli v tujino, kar je še prav posebna preizkušnja. Zaradi tega se moraš odpovedati marsikateri želji, da se zveza obdrži.
Story: Blaž, kaj pa skozi oči vrhunskega športnika?
Blaž: Odrekanj je veliko, poleg tega pa nimam natančno določenega urnika za dva tedna vnaprej. Ne vem, kdaj bom prost, zato se mi mora Zala nenehno prilagajati. Takrat ko sem prost, si mora stvari organizirati drugače, saj sva le tako lahko skupaj. So prednosti in slabosti, drugače pa se imava zelo fino.
Story: Kaj pa, kadar vama uspe ukrasti nekaj trenutkov zase? Jih preživita v zavetju lastnega doma?
Zala: Vse drugo, le doma nisva skoraj nič. (smeh) Vsakič, kadar je prost, želiva uresničiti vse želje, ki so se nabrale v zadnjih tednih. Ali obiščeva Blaževe starše, se zadrživa kje v bližini Celja ... doma sva pa res le redko. Nisva dva, ki bi dan preležala, temveč rajši kam greva.
Story: Ali med poletnimi počitnicami načrtujeta tudi kak daljši izlet?
Zala: Poleti, ko imava na voljo malo več časa, se odpraviva na morje. Upava, da bova kdaj prosta tudi pozimi, da bi se lahko odpravila na smučanje. Lani so počitnice skrajšale še olimpijske igre, medtem ko imava letos na voljo ves mesec. Tako se bova z avtodomom odpravila na Kreto, kjer bova imela nekaj tednov zgolj samo zase. Po koncu pa že sledi selitev.
Story: Tudi selitev na Poljsko bo nova preizkušnja za oba. Kako se pripravljata na menjavo okolja?
Blaž: To bo neka nova izkušnja, o kateri sanjam že dolgo. Nova stopnička v moji karieri in upam, da se bo vse izšlo, kot se mora. Čaka me še zdravniški pregled, sredi julija pa je na vrsti že selitev. Na srečo mi pri tem veliko pomagata Uroš Zorman in Dejan Bombač, ki kruh služita na Poljskem, kljub temu pa bo zagotovo težje priti v neko novo okolico, vendar se bova sčasoma navadila in spletla nova prijateljstva.
Story: Sta odločitev o selitvi sprejela enoglasno?
Zala: To je velika Blaževa želja in jaz sem ga ves čas podpirala. Morda bi si želela to zamakniti vsaj za leto dni, da bi v miru dokončala šolanja, vendar ni tako. Kljub temu nisem kaj dosti razmišljala in mu bom stala ob strani. V septembru se bom zato morala vrniti domov, kjer bom dokončala semester, potem pa bom odšla na Poljsko, kjer bom dokončala tudi magistrsko delo.
Story: Blaž, kako pa boste zdržali brez Zaline kuhinje? Slišala sem namreč, da izpod njenih rok nastajajo prave mojstrovine.
Blaž: Mislim, da bom ves čas jedel zunaj. (smeh) No, saj se počasi učim in vsak teden poskušam skuhati kaj novega. Priznam, v kuhanju sem zelo slab, vendar se trudim. Kadar mi kaj uspe, pojem, ne glede na to, da morda ni vedno najbolj okusno. Kadar pa pride Zala, z veseljem uživam v njeni kuhinji, nazadnje je spekla čudovito rojstnodnevno torto. Bila je super, tako da komaj čakam nov rojstni dan. (smeh)
Story: Kakšna pa je dinamika skupnega življenja? Kdo poskrbi za večji del gospodinjskih opravil?
Blaž: Zala pospravlja stanovanje, po kosilu pa pomagam pomivati posodo. Ostalo pa z veseljem prepustim njej. (smeh)
Story: Zala, se že veselite selitve na Poljsko?
Zala: Že od srednje šole sem prepričana, da bom magistrirala v tujini. Poljska morda ni bila na mojem seznamu želja, pa vendar, življenje je nepredvidljivo. Na splošno uživam v potovanjih in tudi selitve na Poljsko se zelo veselim.
Story: Ali imata kakšne potovalne želje, ki bi jih v prihodnjih letih še rada obkljukala?
Blaž: Imava kar nekaj destinacij, vse od Tajske, Kube do Balija. Takšen je načrt za naslednja tri leta, potem bomo pa računali naprej.
Story: Čez dobra tri leta bodo na sporedu že nove olimpijske igre.
Zala: Seveda, v Tokiu, ki je na vrhu mojih želja, zato sem že izrazila željo, da fantje ponovijo olimpijsko pravljico z zadnjih olimpijskih iger.
Nika Arsovski
