Blaž Janc: Rokometaš brez posluha, ki ni več samski

Blaž Janc: Rokometaš brez posluha, ki ni več samski (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
Vir: Nova
17. 5. 2017

Blaž Janc je v rokometnem svetu že dolga leta zveneče ime, medtem ko ga je širša javnost bolje spoznala med svetovnim prvenstvom v Franciji.

Prav tam je bil eden izmed ključnih členov bronaste pravljice, za katero so naši fantje poskrbeli v zadnjih minutah. In čeprav fant blesti na rokometnem parketu, tega za njegove plesne korake ne bi mogli reči. Enako velja tudi za njegovo petje.

Blaž, glede na številne rokometne uspehe, ki jih boste začinili še s selitvijo k evropskemu prvaku v Kielce ob koncu sezone, se zdi, da ste se rodili z rokometno žogo. Je bil rokomet že od samih začetkov edina pot?

No, niti ne. Najprej sem igral nogomet, ko pa je klub propadel, sem se osredotočil na rokomet. Starša sta bila ves čas športnika, zato sem tudi sam ubral to pot. Mislim, da je tako prav, saj uživam v svojem 'poklicu'. Nikoli nisem razmišljal o kakšnih drugih poklicih, zato sem se v srednji šoli vpisal na strojno-tehniški program, čeprav dvomim, da bom kdaj končal v teh vodah.

Ste eden izmed najmlajših igralcev v slovenski izbrani vrsti. Ali je zato vaš status kaj drugačen?

Mislim, da nič posebnega. Pred treningom prinesem žoge in jih po koncu pospravim, to je naloga mlajših. Ne počutimo se nič kaj manjvredni.

Ste bili ob sprejemu deležni kakšnega krsta, kot smo to vajeni drugje?

Ja, pred prvenstvom v Franciji smo novinci opravili krst, komisija pa nas je sprejela in postali smo enakopravni. Vsak je moral pripraviti neko točko in navdušiti komisijo, da te sprejme. Vedno je zabavno, sploh naslednji dan, ko gledaš posnetke. Sam sem v družbi s soigralcem nastopil s pevsko točko. Bilo je zabavno!

Torej ne obvladate le žoge, temveč se dobro znajdete tudi v pevskih vodah?

Ne, nimam posluha. Za petje sem se odločil, ker sem v plesu še toliko slabši. Plesal nisem ne na maturantskem plesu ne na valeti. Tudi Zali sem že predlagal, da bi se poročila, ampak da ne želim plesati. Tako da bomo videli, kakšne možnosti imam.

Ni veliko športnikov, ki bi nadvse uživali ob vrtenju na parketu.

No, eni pomigajo vsaj malo, meni pa nikakor ne uspe. Tudi želje nimam.

Kakšen pa je vaš odnos do glasbe? Katera glasba se največkrat vrti pri vas?

Kar pogosto poslušam glasbo, pri plesu pa se moja zgodba konča. Prisluhnem skoraj vsemu, če pa že lahko zbiram, imam najraje balkanske ritme. Glasba me umiri, po drugi strani pa tudi zabava. Glasba ti ponudi neko vrsto energije.

Imate z dekletom podoben okus za glasbo?

Seveda, na začetku Zala ni bila najbolj navdušena nad balkansko glasbo, zdaj pa se je že navadila. Danes pozna že skoraj več pesmi kot jaz.

Katerega izmed koncertov si v prihodnosti želite obiskati?

Z velikim veseljem bi obiskal koncert Dina Merlina. Punca ga je obiskala poleti, ko sem bil na pripravah za olimpijske igre, enkrat pa nisem mogel iti zaradi tekem lige prvakov. Težava je namreč v tem, da imamo med vikendi pogosto tekme, zato mi le redko uspe najti čas še za kaj drugega kot šport. Zdaj čakam nove koncerte in upam, da mi uspe enkrat tudi v živo prisluhniti temu velikemu glasbeniku.

Ni več samski!

Srečanje med Blažem in Zalo je bilo popolnoma spontano, saj športnik sprva ni imel namena spoznati dekleta za resno zvezo. Ko je bil še samski, se je namreč odločil, da vse do 25. leta ne bo imel punce, saj si je želel uživati v samskem stanu. Vendar pa si je, ko je zagledal Zalo, popolnoma premislil.

Nika Arsovski

Priporočamo