Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič, ki je te dni v Avstraliji, si je v minulem letu nadel prav posebno častno vlogo – rodila se mu je prvorojenka Stella.
Vse odtlej se je njegov pogled na tenis dodobra spremenil, kot je dejal sam: “Noben poraz ni več tako boleč, ker vem, da me doma vedno čaka njen nasmešek.”
Lani mu je nastop na uvodnem grand slamu sezone preprečila operacija kolena, letos pa se je z veliko mero samozavesti odpravil v deželo tam spodaj. Zaupal nam je, da se na igrišču počuti tako dobro kot že dolgo ne, pri pripravi na turnir v Avstraliji pa so mu na pomoč priskočili tudi v Centru zdravja in harmonije Althea. “Bolečine v kolenu so postajale vse hujše in predlani decembra mi ni preostalo drugega kot operacija. Zelo rad igram v Avstraliji, zato bo tokrat še toliko lepše, ker sem lani ta turnir izpustil. Po dolgem času se na igrišču spet počutim dobro in že komaj čakam, da se sezona začne. Imel sem odlične priprave, brez bolečin, in to je najpomembnejše. Kako pripravljen sem, bodo že zelo hitro pokazali prihajajoči turnirji,” pojasni Blaž, ki bo marca vstopil v znamenita Kristusova leta. Prav zaradi letnice so se nekoliko spremenile tudi njegove priprave, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so manj intenzivne. Spremembe je opazil tudi sam, zaradi česar se na turnirje pripravlja drugače kot nekoč, spremenil pa se je tudi njegov pogled na rehabilitacijo. “Včasih se je telo zdravilo hitreje. Na igrišča sem se vrnil veliko prej, kot so mi svetovali zdravniki. Zdaj si za poškodbe vzamem malo več časa,” prizna slovenski teniški igralec: “Tudi sam sem pri treningu naredil kar nekaj sprememb. Veliko bolj poslušam svoje telo in primerno temu tudi treniram. Včasih je bilo treba program speljati v celoti, zdaj pa, če sem utrujen, trening enostavno prekinem ali pa ga prilagodim glede na utrujenost.” A v tenisu se starostna meja zvišuje. Če se je sloviti Bjorn Borg upokojil pri rosnih 26 letih, pa dandanes največji teniški asi štejejo krepko čez 30 let. Švicarski teniški maestro Roger Federer se približuje štiridesetici, Đoković in Nadal pa spadata v Kavčičevo generacijo. “Mislim, da so našteti igralci najboljši v zgodovini. Eden od njih bo šel v knjige kot najboljši igralec vseh časov, in prav to je tisto, kar jih žene naprej. Federer je neverjeten. Vse, kar počne na igrišču, je zelo sproščeno in lahkotno. Na takem nivoju igrati pri 38 letih je nekaj izjemnega in mislim, da Nadalu in Đokoviču to ne bo uspelo,” pojasni Blaž, trenutno 341. igralec sveta po lestvici ATP.
Federerja na turnirjih pogosto spremljajo soproga Mirka ter otroci, je pa tudi Švicar priznal, da se je njegov odnos do tenisa po prihodu naraščaja konkretno spremenil. Nič drugače ne meni niti Blaž, ki je lani postal očka mali Stelli. “Po rojstvu hčerke se je vse spremenilo. Tenis ni več najpomembnejša stvar v mojem življenju. Noben poraz ni več tako boleč, ker vem, da me doma vedno čaka njen nasmešek. Po drugi strani pa je pritiska malo več, saj veš, da zdaj igraš tudi za njo,” pojasni. Otroci obrnejo ves svet na glavo, kar je na lastni koži izkusil tudi sam. Umazane pleničke, neprespane noči, a hkrati iskrena sreča ob pogledu na potomca. Usklajevanje profesionalne športne poti s starševstvom je vse prej kot enostavno: “Moram priznati, da je starševstvo nekaj najlepšega, a hkrati tudi nekaj najtežjega in najbolj odgovornega v življenju. Če pa k temu prištejemo še profesionalno športno kariero, pa je morda še kanček težje. Ker sem zaradi turnirjev veliko zdoma, zamudim kar nekaj pomembnih mejnikov v življenju mojega otroka, vendar poskušam zamujeni čas nadoknaditi, ko smo skupaj.” Prav zavoljo malčice je z velikim cmokom v grlu sedel na letalo in poletel v Avstralijo, kot pojasni, je del srca ostal doma: “Veliko težje je iti od doma. Sploh v Avstralijo, ker je tako daleč in tja potujem za več tednov. Ko odidem, del glave oz. del srca ostane doma pri otroku. Hkrati pa se zdaj tudi z veliko večjim veseljem (ne glede na rezultat) vrnem domov, ker vem, da me doma čaka otrok.”
Kadar je le mogoče, postane Stella del teniške karavane, tako je bilo tudi lani na Majorki, kjer je bila ves čas v bližini očka. Brez Blaževih staršev bi bil tovrstni izlet za malčico praktično nemogoč. “Majorka je bila nekakšen preizkus in Stella ga je opravila z odliko. Bilo je nekoliko lažje, saj so šli z nami tudi moji straši, ki so med tekmami pomagali pri čuvanju Stelle. Ne predstavljam si, da bi šli na turnir čisto sami. Stella je še majhna in potrebuje 24-urni nadzor. Zdaj mi je jasno, zakaj boljši igralci na turnirje potujejo z varuško. Brez dodatne pomoči bi bilo zelo težko, saj bi v tem primeru moral sam opraviti kar nekaj dela, ki sta ga zdaj opravila starša. Na turnirju se mora igralec 100-odstotno posvetiti tenisu. V nasprotnem primeru ni pogojev za dober rezultat,” je prepričan Blaž, ki je v enem izmed svojih zapisov na spletu delil misel, češ da ni čudno, da začnejo ob starševstvu profesionalni športniki razmišljati o koncu kariere. A njegove teniške poti še zdaleč ni konec, kot zagotavlja, ga bomo lahko na teniških igriščih spremljali še nekaj let: “Želim igrati še nekaj let. Razumem igralce, ki si želijo nehati in ostati doma. Težko je potovati po svetu in zamujati odraščanje svojega otroka, ampak to je pač tisti minus, ki spada zraven. Zelo dobro je, da imamo moderno tehnologijo, in lahko Stello spremljam prek kamere praktično vsak dan.”
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del