Roni že od leta 2005 ustvarja Had blog, na njem pa zapiše le tisto, kar bi upal glasno povedati na javnem mestu.
Ali še vedno uživate v blogerstvu?
Kljub temu da pišem blog že 12 let, se mi zdi, da še nisem prišel do trenutka, ko bi ugotovil, da je vse to početje bilo le izguba časa. Predvsem pa imam občutek, da se zdaj počasi spet vračajo časi, ko bodo pisci blogov dobili več veljave.
Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste začeli blogati?
Verjetno je eden izmed razlogov to, da sem bil med prvimi na tem področju. Da sem začel pisati takrat, ko to še ni postalo 'mainstream' in ko smo še ugotavljali, kaj blogi sploh so. Sam sem preizkusil veliko različnih taktik, predvsem pa načinov pisanja vsebin, vendar sem na koncu prišel do preprostega zaključka – ljudje imajo radi uporabne informacije, ki rešujejo njihove težave. Ljudje imajo radi nasvete, ocene restavracij, ideje za izlete. Predvsem pa iskrenost.
Ste zadovoljni z razvojem blogerstva pri nas? Se da od tega pri nas živeti?
Razvoj je bil na začetku zanimiv. Vsi so upali, da bodo blogi postali 'državljansko novinarstvo', pa vendar se je vse skupaj precej kmalu spremenilo in veliko piscev je obupalo. V Sloveniji se da živeti od bloga, vendar mora biti to nišni blog (kuharski blog, lepotni/modni blog). Z njim ne moreš obogateti, vendar lahko zaslužiš vsaj toliko, da se prebiješ skozi mesec. Cena, kaj vse moraš storiti za to, pa je nekaj drugega. Sam nisem nikoli postavljal v ospredje monetizacije in posledično ne živim od pisanja bloga.
Kako 'težko' je pridobiti 'sledilce', bralce?
Kot tudi na vseh drugih komunikacijskih kanalih je tudi pri bloganju precej težko pridobiti nove bralce. Sploh na začetku, ko gledaš število obiskovalcev, ko se počasi veča in veča. V sedanjem času poteka pridobivanje novih bralcev precej bolj preprosto, kot je na začetku mojega bloganja. Vendar še vedno velja, da je najbolj preprosto s kakovostnimi vsebinami, lahko pa tudi z oglaševanjem, medijsko pojavnostjo in sledenjem drugim.
Kdaj bodo podjetja spoznala, kako pomembni so blogerji?
V vseh teh letih je bilo nekaj poskusov, da bi podjetja sodelovala z blogerji. Pa vendar so bili to teki na kratke razdalje. Zelo malo jih je pripravljenih sodelovati s pisci dolgoročno, predvsem pa skupaj ustvarjati akcije, ki so lahko drugačne, bolj drzne. Le dolgoročno sodelovanje prinaša rezultate – sam dam vedno primerjavo s seksom za eno noč ali pa seksom po določenem času z isto osebo.
Pravila blogerstva?
Moja pravila so precej preprosta:
- Kredibilnost se težko pridobi, še hitreje izgubi.
- Kar zapišem na blogu, upam tudi glasno povedati na javnem mestu.
- Vse, kar je zapisano, je moje subjektivno objektivno mnenje.
- Če si enkrat postaviš ceno, potem boš vedno imel takšno ceno.
- Če delaš na dolgi rok, potem bodo prišli tudi rezultati. Le puške ne smeš vreči v koruzo prehitro!
Damjana Rebolj
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
