Simpatična Anja Anić je mamica dveh fantkov - štiriletnega Zacka in dveletnega Marka - ki jadra v blogerskih vodah.
Žena profesionalnega rokometaša Igorja Anića, ki brani barve aktualnih državnih prvakov iz Celja, je zaradi ljubezni odšla v Francijo, kot ptica selivka pa se je po letih bivanja v deželi mode vrnila v rojstno Slovenijo, katere čare danes odkrivata tudi njena otroka.
Story: Pred nekaj meseci ste se iz francoskega Orleansa preselili v Celje. V nekem intervjuju ste dejali, da si včasih zaželite umirjenega življenja nekje v Sloveniji. Se je to le uresničilo?
Res je, ko me je včasih v tujini prijelo domotožje, sem se želela vrniti v Slovenijo, se vsaj za nekaj časa ustaliti. Kot lahko vidite, je bila ta želja uslišana in trenutno uživamo v umirjenem družinskem življenju v domači Sloveniji. Tukaj nam je lepo, družina nam je zelo blizu, pomoč pri otrocih je neprecenljiva. Tudi Igor in otroka spoznavata lepote ter prednosti naše male deželice, kar me zelo veseli, hkrati pa to ne pomeni, da nas pot mogoče kdaj ne bo spet vodila v tujino.
Story: Kako ste se z družino sprijaznili s selitvami? Vam je simbolično življenje ptic lastovk ustrezalo?
Ko pogledam nazaj, na zadnjih devet let, sem predvsem hvaležna in ponosna, kaj vse mi je bilo dano doživeti, kje vse živeti. Ni bilo vedno lahko, seveda ne, ampak vse pozitivne strani takšnega življenja, življenja s profesionalnim športnikom in nenehnimi selitvami, presežejo vse manj prijetne strani. Mislim, da sem človek, ki mu je življenje ptice lastovke pisano na kožo - sem zelo odprta, hitro lahko navežem stik, predvsem pa me zanimajo novi kraji, nove dežele, običaji, ljudje, jeziki. Otrokoma je bil takšen način življenja položen že v zibelko, najmlajši je v prvih dveh letih življenja živel že v treh različnih državah, starejši, ki jih ima štiri, govori tri jezike. Mož pa tako živi že od svojega 18. meseca starosti naprej, saj je sin prav tako profesionalnega športnika.
Story: Kje se počutite doma?
Razmišljam, kako bi lahko odgovorila na to vprašanje, da ne bi zvenelo klišejsko, ampak prav zares tam, kjer živi moja družina - moj mož in sinova.
Story: Vam sicer ta način življenja ustreza? Ste se sčasoma navadili nanj?
Na začetku sem potrebovala nekaj časa, da sem se navadila življenja v tujini, stran od družine in prijateljev, kjer je vse novo in neznano. Sčasoma pa je ta način življenja postala prava adrenalinska dogodivščina, ko nikoli ne veš, kje boš živel čez teden, mesec, leto dni, koga boš spoznal, kateri jezik se boš naučil, kakšno bo novo mesto, klub. In tako kot od vsakega drugega adrenalinskega dogajanja sem tudi jaz od tega postala na neki način odvisna.
Story: V katerem jeziku se najraje in najlaže izražate? Francoščini, nemščini, angleščini ali slovenščini?
Ne vem točno, zakaj, ampak v angleščini. Zelo rada berem, in ko sem živela v tujini, je bilo najlažje kupovati knjige prek Amazona, ki seveda nima slovenskih knjig, tako da sem vse knjige kupovala v angleščini in brala res veliko, zato mi je verjetno zaradi tega prešlo v navado, da sem se predvsem pri bloganju in na družabnih omrežjih vedno lažje izražala v angleščini. Govorim tudi nemško, francosko in hrvaško, ampak od vseh jezikov mi je najbližje angleščina, takoj za slovenščino, seveda.
Story: So selitve vplivale tudi na vaš blog, modni slog?
Zagotovo so. Ko sem živela v Nemčiji, kjer je bilo v Igorjevem takratnem klubu veliko Skandinavcev, sem spoznala njihov slog, ki me je prevzel. Skandinavke so bile zame vedno najbolje oblečena dekleta, veliko ljubši in bližji mi je njihov stil oblačenja kot recimo tisti tako zelo opevanih Francozinj. Takrat se je moj stil oblačenja precej spremenil.
Selitve so seveda zelo vplivale na moj blog, pravzaprav je bila selitev v tujino takrat, pred devetimi leti, glavni razlog, da sem se odločila za pisanje bloga. Takrat sem ga začela pisati predvsem zato, da bi moji bližnji, družina in prijatelji, lahko videli, kaj se z mano dogaja, kako živim, kje se potepam.
Story: Glede na to, da je poklic vašega partnerja športno obarvan, ste tudi sami ljubiteljica športnega načina življenja? Kaj vam pomeni šport?
Kot otrok sem bila zelo športen tip, predvsem pa zelo tekmovalno naravnana, s srednjo šolo pa je moja navdušenost malce upadla in bolj sta me začela zanimati moda in druženje s prijateljicami. Verjamem, da je nekje globoko v meni še vedno ta športni duh, samo malce težje ga je zbuditi iz že predolgega zimskega spanja. (smeh) Od nekdaj pa šport rada spremljam in trudim se, da ne zamudim niti ene moževe tekme.
Story: Kako svojo blogersko plat združujete z materinstvom?
Zadnje čase sem bloganje malce zanemarila in se bolj posvetila drugim projektom, med katerimi je tudi organizacija Meetupov. Prvi je bil decembra v Kavarni Zvezda v Narodni galeriji v Ljubljani, ki nam je prijazno odstopila prostor in lepo poskrbela za vse udeleženke, projekt pa sta podprli blagovni znamki Marx in Supersik. Hkrati sem se končno lotila pisanja diplome, torej mi dela res nikoli ne zmanjka, vse to pa se trudim opraviti dopoldne, ko sta oba moja fanta v vrtcu. Popoldnevi so namenjeni izključno njima in temu, da skupaj počnemo kaj zanimivega, najrajši smo zunaj, če nam ponagaja vreme, pa tudi doma, velikokrat ustvarjamo marsikaj zanimivega.
Story: Imate rokomet po vsem tem času že v malem prstu?
Če vprašate mene, se mi zdi, da rokomet že dosti dobro poznam in da sem se v vseh teh letih precej naučila, če pa bi vprašali moža, bi se gotovo nasmejal in rekel, da nimam pojma. (smeh)
Story: Blažena med fanti, ob svojem dragem še dva sinova. Kako fantje sprejemajo vaše modno ustvarjanje?
Res je, blažena med fanti. Igor me pri vsem tem zelo podpira, ker ve, da je to nekaj, v čemer uživam, kar imam že od nekdaj rada. Srečo imam, da obožuje tehnologijo in da ga zelo zanimata fotografija in video, zato on poskrbi za vse moje fotografije. Otroka seveda še ne razumeta oziroma ne opazita moje modne navdušenosti, mi je pa Zack ravno prejšnji teden obljubil, da ko bo velik in bo zaslužil denar, mi bo kupil hlače, ki ne bodo raztrgane na kolenih. (smeh)
Story: Ste si sicer kdaj želeli, da bi lahko svojo ljubezen do mode delili tudi s hčerko?
Ko so Igorja pred kratkim vprašali, ali bi si želel še punčko, je rekel, seveda, ampak se boji, da bi potem bankrotirali. (smeh) Mislim, da ni daleč od resnice. Iskreno, nikoli nisem preveč razmišljala o tem, bi bilo pa seveda res luštno deliti svojo modno navdušenje s hčerko, jo oblačiti in pozneje opazovati, kakšen stil oblačenja bo izbrala.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
