V reviji Nova (z njo pa tudi na spletnem mestu Govori se) nadaljujemo predstavitev uspešnih slovenskih vinogradniških družin. V Svečini živi ime, ki simbolizira staro vinogradniško slavo tega kraja.
Začetki Valduberjevih segajo v leto 1913. Danes pa pridelujejo imenitna bela in tudi rdeča vina iz najboljših sort. Bogomir (Mirč) in Dijana Valdhuber z družino nadaljujeta dolgoletno tradicijo.
Danes je vino način življenja že četrti generaciji na kmetiji, ki jo vodi Bogomir (Mirč) Valdhuber z družino. "Začetki segajo v leto 1913, ko je v Svečino, v ta staroslavni vinogradniški kraj, iz Gradca prišla Ema Huber, tedaj štiriletno dekletce, kot rejenka k hiši. Tu je ostala in usoda hiše je tako nanesla, da je postala lastnica posestva. S poroko leta 1931 s Francem Valdhuberjem pa je ta vinogradniški priimek prišel v Svečino in je pozneje postal blagovna znamka Valdhuberjevih vin. Danes v proizvodnji obdelujemo sedem hektarjev vinogradov, kjer levji delež predstavljajo bele sorte, pridružil pa se jim je tudi modri pinot. Proizvodnjo vin približujemo ljubiteljem in poznavalcem vin, za katere vino ni le pijača, ampak znajo ob vinu uživati, ga razumeti, ga spoštujejo in jim kozarec odličnega vina obogati vsakdanji obrok ali slavnostno pojedino," doda Mirč. "Smo med redkimi 'Štajerci', ki smo že pred leti svojo filozofijo pridelave usmerili v suha vina s sadnim karakterjem in svežino. Takšna vina tudi zdaj najbolje koketirajo s sodobno kulinariko," pove.
DELO V VINOGRADU
Sezona dela v vinogradu se začne z rezjo pozimi oziroma zgodaj spomladi in se konča jeseni s trgatvijo. "Na začetku poletja se opravijo zelena dela v vinogradu, najprej veliko ročnega dela z odstranjevanjem odvečnih mladik in zalistnikov, pozneje pa si lahko pomagamo tudi s traktorskimi priključki," pove. Čar dela, ki ga opravljajo vinarji, je ta, da je vino vsakega posameznega letnika enkratno. "Ne samo čar našega dela, tudi čar vina je v tem, da je lahko tako drugačno drugo od drugega. Vino je živa stvar, njegovo življenje se ne začne v kleti, ampak že v vinogradu, samo iz kvalitetnega grozdja lahko pridelamo vrhunsko vino. Na kakovost grozdja pa v veliki meri vplivajo podnebje, tla, lega in seveda roka vinogradnika. V zadnjih desetih letih je bilo kar nekaj izrednih letnikov (2015, 2013, 2011), spomin mi seže do letnika 1983, ko smo tržili samo odprto vino, med prvimi odličnimi letniki, ki smo jih stekleničili, je letnik 1992 in takoj za njim še 1993," se spominja Bogomir. "Res pa je, da je naša proizvodnja pod milim nebom zelo odvisna od narave in slabih vremenskih razmer, kot sta pozeba in toča. Po lanskem fantastičnem letniku nam je letos narava že na začetku razvoja mladik pokazala zobe. Konec aprila nas je prizadela spomladanska pozeba in nam pobrala večji del pridelka. Tako kot je trdoživa trta, smo tudi vinogradniki in delali bomo naprej in verjeli, da bo prihodnje leto bolje. Seveda je ena izmed večjih bojazni vinarja, da ob toliko vloženega dela, energije, truda zaradi vremena ostane brez pridelka. Zato je vedno prisotno strahospoštovanje do te žlahtne kapljice, ki jo pridelujemo, vse z željo pridelati tako dobro vino, da lahko s ponosom odpremo steklenico in ga ponudimo."
PRENOVLJENI
V letu 2013 so Valdhuberji začeli in dokončali izgradnjo nove vinske kleti in turistične kmetije. "V letu 2013 smo uspešni vinski zgodbi dodali še turistično kmetijo z nastanitvijo s ciljem ponuditi gostu lokalne, sezonske jedi v družbi odličnih vin. Gostom pa poleg gurmanskih užitkov ponujamo tudi namestitev v sodobno opremljenih apartmajih, kjer lahko uživajo v pogledu na slikovito vinorodno pokrajino. Nova vinska klet in turistična kmetija sta umeščeni med vinogradi, pod vrhom grebena, po katerem poteka državna meja med Slovenijo in Avstrijo. Seveda nam je predvsem turistična kmetija pomenila nov izziv, a hkrati novo priložnost pri plasiranju naših vin. Seveda gre za osebno prodajo, kar pa je pri produktu, kot je vino, zelo pomembno," nam še zaupa. "Ko govorimo o stacionarnih gostih, se morda sliši neverjetno, da to malo vinogradniško vasico obiščejo ljudje z vsega sveta, ampak je res tako. Gostili smo goste že z vseh celin, večina pa seveda iz Evrope, v ospredju so gosti iz Avstrije in Nemčije ter nato še Češke, Slovaške, Poljske, Nizozemske, ne smemo pozabiti na slovenske goste, ki bi si jih želeli nekoliko več. Kot vinarje nas veseli, da so gosti v večini t. i. vinski turisti, ki so navdušeni nad vini in domačo kulinariko, pa tudi vinorodna pokrajina jih ne pusti ravnodušnih."
VINSKA CESTA
Valdhuberji živijo v bližini Avstrijske vinske ceste, ki je postala že precej turistično oblegana. "Avstrijska vinska cesta je lani praznovala 60-letnico, kar pomeni 60 let kontinuiranega dela na področju vinskega turizma in seveda močnega marketinga, povezanega s tem. Rezultati se kažejo v tem, da je danes južnoštajerska vinska cesta ena izmed najmočnejših turističnih destinacij v Avstriji. Je pa res, da je ta obleganost za goste postala že malce moteča, ker ne najdejo več tistega miru, ki ga pričakujejo od počitnic na podeželju. Tu je pa naša velika prednost. Turizem še ni tako razvit, tako da gosti še vedno najdejo svoj mir, stran od ponorelega sveta, pokrajina je zelo naravna, ni bilo velikih posegov v prostor. In še nekaj opažam pri gostih: zelo jim je pomembno, da smo člani družine prisotni tudi na turizmu, čeprav to vedno ni lahko izvedljivo. Ampak delo z ljudmi moraš imeti rad, pa ni nič pretežko."
- "Na naši kmetiji je med stacionarnimi gosti malo Slovencev, opažam, da je podobno tudi v naši okolici. Morda smo premalo prepoznavna destinacija, ali pa pri odločitvi, kako preživeti vikend, zmaga obisk obale."
Tekst: Mihaela M. Kocbek
Foto: Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču