Igralec Bojan Emeršič bo v začetku oktobra znova razveseljeval gledalce pred malimi zasloni. Na TV Slovenija namreč prihaja najbolj smešen šov za vse generacije Vse je mogoče, katerega voditeljsko vlogo so mu zaupali. Izvedeli smo, kako se oče dveh sinov pripravlja na nove izzive, in z njim poklepetali o prihajajoči jeseni.
Story: Bojan, znova se vračate na male zaslone z novim šovom Vse je mogoče. Kako ste izkoristili čas, ki ga niste preživeli pred kamerami?
Pestro. V glavnem mi nikoli ne zmanjka dela, nenehno igram v Drami. Lani sem imel v Siti Teatru tudi premiero mono šova Mulc vas gleda, tako da televizije niti nisem zelo pogrešal. Res pa je, da gre tokrat za format oddaje, ki mi je všeč in ki me inspirira kot voditelja. Gre namreč za zelo zabavno oddajo.
Story: Na malih zaslonih smo vas lahko spremljali v različnih vlogah. Katera je tista, v kateri se počutite najbolje? V kakšni vlogi boste tokrat v novem šovu?
Že kot igralec se vedno trudim, da je vloga v vsaki predstavi, ki jo igram, nekaj posebnega in maksimalno prilagojena konceptu. Enako je z vodenjem. Vse voditeljske izkušnje so mi enako ljube in sem se v njih dobro počutil. Tokrat bom Bojan, ki bo v vsaki oddaji v goste poklical šest prijateljev, s katerimi se bomo igrali, smejali, skratka, zabavali.
Story: Nova oddaja bo torej zelo zanimiva. Šest znanih obrazov boste izzvali na povsem humorističen način. Kaj lahko gledalci pričakujejo?
Gledalci lahko predvsem pričakujejo najbolj zabavno sobotno oddajo te jeseni, z ogromno presenečenji, enkratnimi in neponovljivimi situacijami. Ne vidim razloga, zakaj oddaja ne bi bila lepo sprejeta, tako kot je ta trenutek v vseh drugih državah po svetu.
Story: Torej so rdeča nit šova v prvi vrsti zabava, komičnost in nepredvidljivost. Nekako vse lastnosti, ki so vam pisane na kožo. Vam licenčna oddaja dopušča tudi kaj spontanosti?
Vsaka oddaja dopušča, da jo voditeljsko oblikuješ po svoje, in enako velja tudi za Vse je mogoče. Tega, da je licenčna oddaja, sem pravzaprav vesel, ker je to samo znak, da je do potankosti dovršena in izdelana. Največji problem pri oddajah, ki nastajajo pri nas, je ta, da jih ne domislijo do konca. Tako lahko tudi dobro zamišljene oddaje propadejo, ker niso dosledno izpeljane do konca.
Story: Kakšni izzivi so vam neznanka, glede na to, da ste v dolgoletni karieri doživeli že marsikaj?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Načeloma se ne ukvarjam s tem, kaj si še želim doživeti, ampak predvsem s tem, kar doživljam. In če me kdo preseneti, sem samo vesel.
Story: Nekako se nikoli niste imeli za klasičnega voditelja televizijskih šovov. Bi lahko delali v nekem kalupu?
Pravzaprav ne. Nisem voditelj, ampak igralec in navadno me pokličejo, ko želijo od mene nekaj drugačnega od klasičnega vodenja.
Story: Glede na to, da so vaši televizijski nastopi po večini bili nekako stvar navdiha, odprtosti, improvizacije, ste se kdaj znašli v kakšni situaciji, ki vas je ohromila? V smislu, da je tudi vas presenetila?
Mogoče gre tu samo za vašo napačno predstavo o tem, kaj so odprtost, improvizacija in navdih. Načeloma nikoli ne stopim pred ljudi, če se na to dobro ne pripravim. Tako da sta odprtost in improvizacija samo prezentacija dobro naštudirane vsebine. Res pa je, da je tudi mene kdaj kakšna situacija presenetila. Tudi jaz v takih trenutkih zmrznem. S to razliko, da sem jaz simpatičen tudi takrat, ko zmrznem. (smeh)
Story: Ni skrivnost, da znate z ljudmi. Kako pa je v zasebnem življenju? Kako vas doživljajo prijatelji, družina in žena? Improvizirate tudi zasebno?
Načeloma je z ljudmi, ki so mi blizu, enako. S to razliko, da me oni lahko vidijo in doživljajo v celotnem spektru mojega bivanja. Se pravi tudi v situacijah, ko nisem dobre volje, ko sem žalosten, ko sem nervozen in tako naprej.
Story: Z ženo Viktorijo imata dva sinova. Kako Oskar in Tibor spremljata vaše delo?
Oskar je vsekakor premajhen, da bi doživljal očeta kot v Sloveniji prepoznaven obraz. Tibor pa se je začel tega v zadnjem času zavedati in se iz mene norčuje. Na primer, ko stojiva v trgovini v vrsti, se začne dreti: "Moj oči je pa slaven igralec!", ker točno ve, da me s tem spravi v zadrego. In nato se mi nagajivo zasmeji.
Story: Kako preživite skupne trenutke in kako jih boste zdaj, ko boste še zaposleni z vodenjem nove oddaje? Bo ostalo kaj časa za družino?
Za družino si vedno vzamem čas, pa tudi, če samo za pol ure na dan, ampak tiste pol ure sem 100-odstotno z njimi.
Story: Kje najdete več izziva za ustvarjanje? Na odru ljubljanske Drame ali pred malimi zasloni v televizijskih oddajah?
Delo v Drami je nekaj popolnoma drugega kot vse druge stvari, ki jih počnem. Na neki način je Drama popolnoma izoliran svet, v katerem ne veljajo enaka pravila kot drugje. Delo v Drami je moje bistvo, vse druge stvari, ki jih počnem, pa so dobrodošli izleti. Velikokrat v neznano.
Story: Leta 2012 smo vas lahko gledali v filmu Šanghaj režiserja Marka Naberšnika. Je v prihodnosti na programu kakšna nova filmska vloga?
Na žalost je pri nas tako skromna filmska produkcija, da se igralci ravno ne morejo pohvaliti s tem, da se ukvarjajo z igranjem na filmu, vsaj ne dolgoročno. Bolj ali manj so tudi tukaj samo razveseljujoči izleti. Sam sem na primer prvih deset let svojega aktivnega igranja skoraj vsako leto posnel en celovečerni ali televizijski film. Zadnjih deset let pa sem pred kamere stopil samo v dveh filmih. Mi je pa pred kratkim prišlo na uho, da bom mogoče že kmalu spet dobil kakšno večjo vlogo v celovečernem filmu. Super, ne?
Napisala MIMA
Fotografije Žiga Culiberg, Primož Predalič
