Revija Story se je tokrat na kavico usedla z enim izmed bolj zanimivih medijskih parov. On je Bojan Emeršič, stari znanec s televizijskih zaslonov, odrskih desk in iz vlog, ki so v preteklosti pustile svoj pečat v slovenskem prostoru, ona je svetlolasa igralka Viktorija Bencik Emeršič, ki je s svojim prvim televizijskim projektom Enajsta šola domov že odnesla viktorja.
Tokrat smo spregovorili o njunem življenju z oddajo 'Vse je mogoče', dvema nadobudnima fantkoma in o tem, kako se je njuna ljubezen v resnici rodila.
Story: Toliko časa smo se trudili z vami narediti intervju, da imam občutek, da je vaše življenje v tem trenutku precej hektično. Kako je videti vaša družinska dinamika zdaj, v času velike priljubljenosti oddaje Vse je mogoče?
Viktorija: Če bi bila samo ta oddaja, bi bilo v redu. (smeh) Ker pa je še toliko drugih stvari, ki Bojana okupirajo tudi med vikendi, to zame predstavlja velik napor.
Bojan: Če bi zdaj od 'zunaj' pogledal svoje življenje, bi lahko rekel, da sem deloholik. Odkar se z Viktorijo poznava, torej 11 let, imam poleg službe konstantno še eno ali dve drugi službi za zraven. Kondicijo sicer imam, a odkar imava otroka, to ni več tako posrečeno. Žal mi je tega časa, ker otroka rasteta in veliko stvari ne moreš doživeti skupaj.
Viktorija: Smo pa zdaj na tej točki, da ga dnevno opozarjam na to, da ni treba sprejeti ponudbe za stvari, ki niso nujne.
Story: Pa ga kdaj z otrokoma spremljate tudi v studiu?
Viktorija: Seveda, bili smo v prvi oddaji, Tibor pa je bil v drugih oddajah. Njemu je to zelo všeč. Je oboževalec očija in oddaje ter vseh ljudi, ki nastopajo.
Bojan: V resnici je večji oboževalec teh, ki pri meni nastopajo. Zanj je Brajnik zakon pa Jože ...
Story: Pa se z njimi tudi druži v oddaji?
Viktorija: Mislim, da jih nič kaj veliko ne sprašuje, ker mu je nerodno.
Bojan: Zadnjič je bil zelo navdušen, ko smo mu rekli, da je Brajnik v istem lokalu kot mi. Šla sva ga pozdravit in je bil zelo srečen, ko mu je dal roko. Oskar se seveda še ne zaveda, Tibor pa že začenja razumeti. Zanimivo je, kako mu gre malce na živce, ko pridem v šolo in me vsi otroci pozdravljajo ter bi se slikali z mano. Zdaj sva se zmenila, da se nekdo lahko slika z mano samo, če bo Tibor z mano na sliki. Seveda, če mami to dovoli.
Viktorija: Svojih otrok nisem nikoli nikjer objavljala, tudi Bojan ne. Slikava ju le izjemoma in fotografij ne objavljam vsakodnevno na spletu.
Story: Kakšen vpliv pa ima po vašem mnenju medijsko izpostavljanje na otroke?
Viktorija: Pri nas je tako, da si Tibor na neki način tega zelo želi. Zadnjič, ko sva gledala stare revije, v katerih je bil omenjen, je bil presrečen. Zdaj bi bil rad na spletu, za časopise bi se rad fotografiral in povsod bi rad bil. Ampak mislim, da je treba pri tem paziti. Meni se na primer zdi zelo grozno že to, da pomislim, da bi se fotografije mojih otrok valjale po smetnjakih. To so le fotografije mojih otrok, ki jih bo nekdo mečkal, kuril, metal v smeti, jih mlel, in to se mi ne zdi v redu.
Story: In če se vrnem, kako Tibor komentira vaš nastop na televiziji?
Viktorija: Ne komentira toliko Bojana kot takega, ampak oddajo na splošno. Je oboževalec določenih iger, ki jih komaj čaka, in se že ob napovedniku tega zelo veseli. Zanima ga, rad gleda ...
Bojan: Pa včasih me tudi kaj okrega ...
Viktorija: Krega te takrat, ko ga izpostavljaš. Ko v studiu rečeš, da je na snemanju tvoj sin Tibor.
Story: Kaj pa Oskar? Se že odziva na to?
Viktorija: On oddajo prav tako spremlja in takoj, ko sliši začetno špico, vzhičeno teče do televizije. Vendar včasih ne vem, ali mu je fajn ali ne. Opazujem ga, ker ne vem, kaj zanj pomeni to, da je oči na televiziji. Ker je na neki način zelo vesel, ko je oddaja na televiziji, in ko so reklame, čisto znori.
Bojan: Jaz sem opazil samo to, da mu je Jože Robežnik grozljiv.
Viktorija: To pa res. Zadnjič smo videli reklamo za njegovo novo oddajo Taksi in je ponorel. Na jok mu je šlo in gledal je televizijo. Včasih tako reagira tudi, ko je na televiziji Bojan. Ne vem, ali mu povzroča probleme to, da je oči zaprt v neki škatli, ali to, da se ga dotika in se nič ne zgodi.
Bojan: Vsekakor pa nekaj doživlja.
Story: Pa zdaj pri vzgoji Oskarja počneta kaj drugače kot pri Tiborju? Velikokrat slišimo, da je pri drugem otroku lažje.
Viktorija: Te znane fraze, ki govorijo o tem, da so drugorojenci malce bolj v ozadju, kar držijo. Pa ne v tem smislu, da drugorojencu posvečaš manj pozornosti, ampak si pri nekih stvareh preprosto bolj sproščen, kar gre otroku v prid. Opazila sem, koliko stvari je Oskar pri 17 mesecih sposoben narediti sam. Že dva meseca mu po sprehodu govorim, da naj se usede in si sezuje čevlje. Saj si jih ne zna, ampak se usede in jih začne odpenjati ter odvezovati. Ravno zadnjič sem rekla Bojanu, da Tiborju česa podobnega verjetno nisem rekla do tretjega leta. Oskarja v tem smislu bistveno manj 'servisiramo' in veliko več stvari ima na dosegu. Samo če pogledamo, s kakšnimi igračami se igra; za Tiborja smo kupovali igrače, ki so bile primerne za njegovo starost, Oskar se igra z igračami, ki zanimajo Tiborja.
Bojan: Zgledi so drugi, prilagaja se hitreje in veliko kopira od Tiborja.
Story: Tudi neumnosti?
Viktorija: V tem drug drugega zelo podpirata. (smeh)
Bojan: Tibor umira od smeha ob vseh neumnostih, ki jih Oskar naredi.
Viktorija: In obratno. Tega ne moreš zajeziti. Po mojem pa se mu zdi tudi malce 'fino', da je tudi Oskar kdaj malce okregan. (smeh)
Bojan: Tibor je zelo priden otrok in mislim, da bo Oskar ušpičil več stvari.
Viktorija: Zelo je drzen, veliko si upa in zelo vztraja pri svojem.
Story: Pa bi zdaj že lahko rekla, kateri od sinov je komu od vaju bolj podoben?
Bojan: Kar se mene tiče, sta oba zelo Viktorijina.
Viktorija: To ni res. Pravijo, da je Tibor čisto tvoj, Oskar pa moj. Kar se videza tiče.
Bojan: Ljudje pravijo, da je Tibor moj, Oskar tvoj, pa tudi, da je Oskar čisti Tibor, zato potem veš, da nič od tega ne drži. (smeh) Imava zelo lepa fanta in res imava srečo. Samo še vzgojiti ju morava tako, kot je treba, in bo vse popolno.
Story: Delujeta kot super ubran par, drug drugega lepo dopolnjujeta. Pa je bilo od nekdaj tako?
Bojan: Mislim, da tu ni posebne filozofije. Večina ljudi, ki živi skupaj, se dobro pozna, razen če zveza ni krinka. Midva sva daleč od tega, da bi bila popolnoma usklajena v razmišljanju, zelo sva si različna. Jaz sem mogoče zanjo preveč ležeren človek, ki se premalo obremenjuje s stvarmi, ona se preveč. Nisva čisto usklajena.
Viktorija: Ampak skupaj sva ravno prav.
Story: Da se nasprotja privlačijo, torej pri vaju drži?
Bojan: V tem primeru ja. Sicer pa je tako, če imaš rad močnejša dekleta, je to težko nadomestiti s kakšno suhico. (smeh) Brez dvoma so pa nasprotja, ki se dopolnjujejo.
Story: Ko sem pred intervjujem prebirala o vajinih začetkih, sem zasledila, da je Bojan že takoj na začetku rekel, da bo Viktorija njegova. Se je vajina zgodba torej začela z ljubeznijo na prvi pogled?
Viktorija: Po mojem je bil malce zmeden. (smeh)
Bojan: Nekako ne znam dobro odgovarjati na ta vprašanja, ker ne verjamem v ljubezen na prvi, drugi ali tretji pogled. Mislim, da ljubezen ne gre 'na pogled', ampak tako, da imajo stvari svoje naključje. In da se vrnem ... Preprosto zdelo se mi je, da ji moram to reči, in tako je bilo. Vsekakor mislim, da gre za naključja in da je na svetu za vsakega od nas vsaj sto ljudi, ki se nam prilegajo. Vprašanje je le, v kakšnem trenutku, na kateri celini in v katerem trenutku življenja jih srečaš.
Story: Kaj ste si pa vi takrat mislili, ko vam je Bojan dejal, da boste nekoč njegovi?
Bojan: Po mojem se je vprašala, ali res ni nobenega mlajšega. (smeh)
Viktorija: Ne, nič takega si nisem mislila. Je pa res, da sem prijateljici, ki je bila z mano, takoj pokomentirala in jo vprašala, ali je videla, kdo je prišel do mene. (smeh)
Bojan: A res? Nisem vedel.
Story: Koliko časa pa je trajalo dvorjenje?
Viktorija: Na začetku gre tako ali tako za spoznavanje.
Bojan: Če bi zdaj to malce pokomentiral in bil celo malce resen zraven, bi rekel, da sem mogoče nekje v sebi malce mlajši, kot sem v resnici, Viktorija pa je bila že takrat malce starejša in bolj zrela, kot bi pričakoval. Oba sva se vsak po svoje ukvarjala s tem, kakšen smisel ima vse to, ampak tudi če sva razmišljala, naju je usodo vedno pripeljala skupaj. Na neki točki se potem samo nehaš upirati temu, da bodo ljudje rekli, da ima Emeršič 20 let mlajšo, ker vidiš, da to ni relevantno. Svet okrog tebe ni relevanten, če se stvari okrog tebe dogajajo tako, kot so se nama. Predstavljam si, da je ona imela zadrego, kako me bo predstavila doma.
Story: Saj res. Viktorija, kako je vašo izbiro komentiral vaš oče?
Viktorija: Moji starši verjetno niso pričakovali, da bom takoj, ko bom šla v Ljubljano, domov pripeljala 21 let starejšega moškega. (smeh) Ampak kaj se hočeš upirati, če vidiš, da je tvojemu otroku dobro in da mu je fajn. Seveda mu stojiš ob strani v dobrem in slabem, tako da so moji starši to sprejeli čisto normalno.
Story: Ne zdita se mi par, ki bi se obremenjeval s tem, kaj si mislijo drugi ...
Viktorija: S tem se res nisva obremenjevala. Tako ali tako sem dovolj stara, živiva normalno življenje, imava službo, družino, otroka. Zdaj je tako ali tako že popolnoma vseeno, ali je med nama dve leti razlike ali 20. Morda je bilo takrat na začetku to malce bolj izrazito.
Story: Viktorija, pa bi lahko rekli, da so vas od nekdaj bolj privlačili starejši moški?
Viktorija: Ne, ne. Saj tu ni izjem ali pravil, tako je, kot je Bojan prej pojasnil. Nikoli nisem razmišljala o mlajših ali starejših.
Story: Ko sem brskala po naših preteklih številkah, sem opazila, da je bila revija Story z vama na poroki, ob rojstvu vajinih sinčkov. Kako pa bi opisala ta trenutek v vajinem življenju?
Bojan: Tako, da je najino življenje 'story'. (smeh) Mislim, da midva ne doživljava oddaje 'Vse je mogoče' kot neki življenjski mejnik. To ni moja prva uspešna oddaja, ker moram reči, da so bile vse moje oddaje uspešne. To pa govori o tem, da vedno pazim na izbor stvari, ki mi res ležijo in v katere lahko dam svoj presežek. Ta oddaja torej za naše življenje ni nič posebnega. Je ena od oddaj, ki lepo uspeva, in smo tega seveda zelo veseli. Res pa je, da mi ta morda od vseh zdaj vzame največ časa. Pripraviti se moram na goste, da imam material za hece, da jih pripravim do nekih stvari ... Mislil sem, da ne bo tako zahtevno. In če zdaj pogledam, na ta način vpliva na naše družinsko življenje, ker se mora oči, namesto da bi se igral z otrokoma, ukvarjati s scenariji.
Story: V resnici se morate vi za vsakega gosta pripraviti tako, kot se jaz pripravljam na intervju. Vse prebrati, vse pregledati ...
Bojan: Ja, na neki način. In še za tiste, ki jih načeloma poznaš, vidiš, da nikogar ne poznaš.
Story: Pa se doma kdaj igrate kakšne igre iz oddaje? Jih morda poskusite pred oddajo?
Viktorija: Tibor je kdaj kakšno poskusil. Da bi se igrali, pa ne, morda se še bomo.
Bojan: Zdaj smo v fazi, ko je Tibor veliki roker. Viktorija zelo dobro poje in Tibor ima za glasbo prav tako velik smisel. On nažiga Guns N' Roses in je čisto v tem.
Viktorija: To ima po mami. (smeh)
Bojan: Brez dvoma to ni po meni, ker so mi bili v preteklosti 'neumni'.
Viktorija: Včasih imam prav slabo vest, ker morda zdaj ne poslušamo toliko otroških pesmic, ampak otrokoma nikoli ne omejujeva tega, kar želita poslušati. Tudi Oskar zdaj posluša to, kar je Tiborju všeč, in ne moreš verjeti, kako je to videti. Onadva si 'nažgeta' glasbo in 'slemata' in skačeta. Doma imamo tudi kitaro, bobne in mikrofon, tako da se s tem veliko zaposlita.
Bojan: Ko so v vrtcu predstavljali pesmice, je Tibor prinesel skladbo s predstave Misterij Buffo, ki smo jo delali pred nekaj leti. Imeli smo resnično težka besedila pesmi, on pa jo je zlahka odpel. Učiteljice so kar gledale, kaj je to.
Story: Pred kratkim sem delala intervju s Tanjo Kocman, ki vas rada navaja kot moškega, ki je vreden greha ...
Bojan: Njej sem za rojstni dan enkrat v avtu posnel posnetek presenečenja. (smeh)
Story: ... hotela sem dodati, da verjetno to ni edini primer? In pri vas, Viktorija, je verjetno podobno. Koliko pa vaju potenciranje medijev o razmerjih med ljudmi moti?
Viktorija: Če bi štela, s koliko ženskami se Bojan stiska na fotografijah ... S tem se res ne obremenjujem.
Bojan: Ljubosumje je tako ali tako stvar tega, koliko si dopustiš. To je neskončen vodnjak, saj lahko v vsakem pogledu na ulici vidiš vse. In če si to dopustiš, koplješ zelo veliko luknjo v svojem odnosu.
Story: Kot kakšna partnerja pa bi se opisala?
Bojan: Jaz Viktorijo vidim kot idealno partnerico.
Viktorija: Jaz tudi Bojana.
Story: No, pred kratkim pa smo vas, Viktorija, lahko spremljali tudi v oddaji 'Vse je mogoče'. Kako ste se znašli kot gostja v Bojanovi oddaji?
Bojan: Mislim, da sva imela oba kar malce treme. Oba zate. (smeh) Tu se izpostavljaš na več načinov - ljudje so zelo hecni in vidijo stvari, na katere ti navadno niti ne pomisliš. Verjetno sva se najbolj bala tega, da bi ljudje rekli, da sem ženo 'privlekel' v oddajo. Tega si seveda ne želiš. Rad bi, da pride v oddajo kot igralka, tako kot vsi ostali. Ne moreš pa najine povezave ignorirati. Zelo smo se potrudili in tudi Jurij Zrnec je po petih letih prišel na televizijo. Tako da sem imel več stvari, na katere sem moral biti pozoren, ne samo na Viktorijo.
Viktorija: Tudi meni je bilo super. Oddaja mi je res všeč in jo zelo rada gledam. Zdi se mi neškodljiva, nobenemu nič noče, lahko se zabavaš.
Vse je mogoče!
Oddaja pohvaljena tudi v dokumentarnem filmu
Prva sezona oddaje 'Vse je mogoče' je že jeseni navduševala številne Slovenke in Slovence, kar kažejo številni odzivi na strani oddaje na Facebooku. Šov pa ni navdušil le naših gledalcev. Ker gre za licenčni format oddaje, ki osvaja televizijska občinstva v več kot 20 državah po svetu, so se francoski lastniki licence odločili, da v eni izmed svojih oddaj za napoved nove serije uporabijo odlomek iz naše oddaje 'Vse je mogoče'.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič, Žiga Culiberg
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
