Zmagovalec lanskega šova The Biggest Loser Bojan Papež si je zadal nov izziv. S kolesom se je odpravil proti Dalmaciji, končni cilj pa je bil Biograd na morju, in to čeprav tri tedne pred izzivom sploh ni imel kolesa.
Bojan, ste si predstavljali, da se boste do Dalmacije kdaj odpravili s kolesom?
Ne! Če sem iskren, je bilo to zame nepredstavljivo. Najdlje sem s kolesom prišel pred leti. Pa še to zgolj do sladoleda in nazaj. (smeh)
Kako pa ste sploh dobili idejo, da bi se odpravili na pot?
Čisto iz heca. Prijatelj mi je razlagal, kako kolesarijo, in potem sem rekel, da bom odšel s kolesom na morje. Izzval me je in kot mož beseda sem se lotil izziva. Tri tedne je bilo do tega in naročil sem kolo, saj ga sploh nisem imel.
Kako se je začela prva pot?
Najprej sva želela iti zjutraj, a sem imel še preveč dela doma. Potem sva šla šele ob štirinajstih popoldne. Šla sva mimo Zagreba do vasice Jastrebarsko, kjer sva prespala, pot pa nadaljevala prihodnji dan. V eno sva kolesarila in se tu in tam ustavila. Pri Plitvičkih jezerih sva naredila slikico za spomin in se ustavila pred Velebitom, kjer sva spet prespala.
Je bila pot naporna?
V bistvu me je presenetilo. Najhuje mi je morda bilo okoli Plitviških jezer. Ko se pelješ z avtom, nimaš občutka, da je tako razgibano. Bolj sem se bal Velebita. Ampak strah je bil odvečen. Tudi nekih težav nisem imel, čeprav me je vmes zgrabil krč. Ampak sem tudi to hitro saniral. S sabo sem imel magnezij, dodatke in to, kar potrebuješ pri takšnih naporih.
Se vam je na poti zgodila kakšna zanimiva anekdota?
V bistvu je na poti čez Velebit začelo deževati. Najprej sva se s prijateljem Zdravkom skrila pod streho, in ko je nehalo, nadaljevala. Ampak pol ure za tem se je znova ulilo in potem nama ni ostalo drugega, kot da sva se peljala naprej. Niti nisva imela več suhih oblačil. Spomnim se, kako močno me je takrat zeblo. Tega ne bom pozabil. In pa gumidefekta, ki sem ga imel na poti.
Ste vmes morda kdaj pomislili, zakaj ste se lotili tega izziva? Oziroma je bil kakšen tak napor, ko ste si rekli, zakaj vam je to potrebno?
V bistvu ne. Ko sem se odločil, sploh nisem razmišljal, ali bi šel naprej ali ne. Rekel sem si, da sem si takšen cilj zadal in da ni obupovanja. Res pa je, da me je bilo strah že po prvem dnevu, ker nisem vedel, kako se bom sploh usedel na kolo. Bolela me je zadnjica, ker, razumljivo, niti nisem bil navajen na kolo. Potem sem si rekel, da zadnje tri dni sploh ne sedem na kolo, ampak sem se že naslednji dan odpeljal do bližnjega letovišča. (smeh)
Kako pa boste še preživeli počitnice?
Moja družina je prišla za mano v Dalmacijo in skupaj smo preživeli nekaj prostih trenutkov. Potem pa me že čakajo delo v vinogradu, obnova moje domačije in preostalo, kar še imamo.
Kakšna izkušnja je bila to?
Izkušnja je bila zelo pozitivna. Mislil sem, da bo vse skupaj huje. Vesel sem, da sem sploh prišel do sem. Pred kakšnim letom si tega nikoli ne bi predstavljal. Vsakemu bi rekel, da je nor. Pri teh kilogramih, ki sem jih imel.
Besedilo: MIMA // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču