Prvo igralsko ime slovenskega gledališkega odra in odlični režiser Boris Cavazza kljub družinski tragediji ob smrti sina Damijana Cavazze, ki se je zgodila v spomladanskih dneh, še zdaleč ne počiva.
Pred dnevi smo ga ujeli režisersko razpoloženega v Kopru, natančneje na vrtu Slovenica v Pokrajinskem muzeju, kjer se je skupaj z igralsko ekipo potil in pilil še zadnje zadeve v zvezi s premiero Gledališča Koper, Petrollinijevo komedijo Chicchignola.
Po pogovoru z Mojco Fatur, Ajdo Toman in Urško Bradaškja, prodornimi igralkami, ki so del koprske ekipe Chicchignole, smo izvedeli, da je Boris kot režiser strog, saj stvari vedno pili do te mere, da iz vsakega člana ekipe izvleče najboljše, kar na koncu sestavi formo igre, s katero lahko vsi mirne vesti stopijo pred občinstvo.
»Režijski koncept je v besedilu razdvojen med silovitostjo življenja in burkaštvom, ki omogočata pogled na dramsko dogajanje le s te distance. Podobno kot sami po nekaj letih presojamo lastna dejanja in odločitve. Življenje nas je posrkalo, počeli smo neumnosti, žalovali za izgubljenimi ljubeznimi, ko pa se ozremo nazaj, po navadi pomislimo: Je bilo to res potrebno?« nam razkrije režisersko idejo sicer sveže zaljubljeni Cavazza, ki je pri svojih 70 letih videti izredno mladostno.
Alojz Petrovčič
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"