“Volk dlako menja, narave nikoli!”
Tako v teh dneh, predvsem na družbenih omrežjih, pravijo številni, predvsem pa tisti (mimogrede, razmišljanje Dese Muck v Dnevnikovi kolumni na to temo se je bralo z odprtimi usti), ki osebno poznajo Borisa Kobala, ki si je z neumnostjo – tako je vse skupaj obrazložil sam – zadal usodni udarec.
Po razkritju, da je komedija Profesionalci espe, ki so jo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje premierno uprizorili 30. novembra lani, le prevod La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja, in ne izvirno delo Borisa Kobila, kot je navajal, se je Borisova hišica iz kart dobesedno sesula v prah, saj z igralcem, režiserjem in humoristom (skoraj) nihče več želel sodelovati.
Tudi v Šentjakobskem gledališču Ljubljana ne želijo več, da jih vodi Kobal, saj ga je upravni odbor, ki noče imeti črnega madeža in slabega ugleda zaradi tega dejanja, razrešil z mesta direktorja, kjer je deloval skoraj dve leti. Verjetno je Boris to potihoma pričakoval, saj je po tem sklepu dejal, da je Šentjakobsko gledališče zdaj 'očiščeno'.
V Špas Teatru so še razmišljali
In verjetno so nameravali tako ali drugače 'počistiti', če se izrazimo v Borisovem stilu, tudi drugje. Kobal je s predstavo Pismo rosno, vsega je kriv poštar! ustvarjal tudi v Špas Teatru, kjer se je na vso dogajanje odzvala direktorica Urška Alič: “Glede predstave Pismo rosno, vsega je kriv poštar!, ki jo avtor Boris Kobal igra v našem gledališču, smo se zaradi očitkov plagiatorstva, sicer v drugem gledališču, tudi mi znašli v vrtincu razprav o tej temi in zadnje dneve intenzivno spremljamo dogajanja v medijih. Zato tudi mi v dani situaciji razmišljamo, kako najbolj primerno in pravilno ravnati. Kot produkcijska hiša, ki ustvarja gledališke igre, smo primorani spoštovati pravna pravila (podpisane pogodbe z g. Kobalom), razumemo pa tudi človeško plat te zgodbe. Ne glede na to se zavedamo, da moramo tudi mi sprejeti odločitev, ki bo v dobro našega gledališča. Ker odločitev ni lahka, niti pravno enostavna, je seveda ne moremo sprejeti čez noč, zato informacij o konkretnem postopanju z naše strani še ne moremo podati. Vendarle pa kot stanovski kolegi kritično gledamo na dejanje, ki ga je g. Kobal storil, a smo hkrati tudi zaskrbljeni, kam lahko takšen medijski napad pripelje človeka, ki je že tako in tako v stiski zaradi tega dejanja.”
Omenjena predstava je bila med drugim napovedana tako na Prešernov dan v Škofji Loki kot pozneje še v nekaterih drugih mestih po Sloveniji. V Kulturnem društvu Loški oder Škofja Loka so zaradi takšnih in drugačnih odzivov pretekli teden najprej predlagali, da bi predstavo, ki je bila planirana za 8. februar, prestavili na morebitni poznejši termin.Prav tako javnosti ni bila znana usoda planiranih predstav za 14., 15. in 17. februar, in sicer v Velenju, Tolminu in Logatcu.
Znano je bilo že, da so šle vstopnice za Kobalove predstave po izbruhu afere izredno slabo v promet. Je pa zapleteno situacijo razpletel sam Boris Kobal, potem ko je tik pred slovenskim kulturnim praznikom za STA podal izjavo, da se umika sam - da trenutno ni v stanju, da bi lahko nastopal ter da se umika prav z vseh odrov, saj preprosto ne zmore več tega pritiska.
Pozen odziv
Takoj po razkritju afere se Boris Kobal ni odzval, čeprav bi se lahko. Po približno tednu dni molka je vendarle spregovoril za javnost, kjer je dejal, da se je opravičil tako SLG Celje kot tudi Šentjakobskemu gledališču. Kot razlog za to neumnost pa je navedel osebno stisko in depresijo.
Besedilo: A.M. // Fotografije: Primož Predalič, Goran Antley
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del