Največja revija za moške je pred 15 leti začela izhajati tudi v slovenski različici. Do danes so se na naslovnici zvrstile številne znane Slovenke, ki so odvrgle oblačila in se brez zadržkov postavile pred objektiv. Poleg tega se Playboy ponaša z vrhunskim branjem, zlasti z velikim intervjujem, v katerem so nanizali številne zanimive sogovornike, ki so s svetom delili svoja mnenja in prepričanja. Tako, kot ga rad deli urednik slovenskega Playboya Borut Omerzel, ki se nam je tokrat pridružil na kavi.
Story: Za slovensko izdajo Playboya je že zavidljivih 15 let. Kaj vse se je v tem času spremenilo?
Playboy ima stalne zveste bralce, ki ga ne le gledajo, temveč tudi berejo. Pomemben je veliki intervju, ki je pri nas še vedno ohranil svojo markantno dolžino, medtem ko so se intervjuji drugje v zadnjih letih precej skrajšali. Bralna kultura je namreč, žal, upadla, številni ljudje zaradi računalnikov in interneta nimajo več bralne kondicije za bolj poglobljeno branje. Playboyev intervju je torej primeren tudi za to, da si bralno kondicijo krepimo in jo vsak mesec vzdržujemo. V samem bistvu Playboya pa se seveda ni nič spremenilo. Zakaj? Ker so fotografije in teksti kakovostni že od samega začetka vse do danes.
Story: Ali ga ne skrivajo več pod posteljo?
To je pa odvisno od človeka do človeka. Včasih ga kakšna prodajalka v kiosku postavi malo bolj na stran (smeh). Menim pa, da je prevladalo prepričanje, da so v reviji poleg izjemnih fotografij tudi dobri članki in odlični intervjuji.
Story: Kako konservativni pa smo Slovenci, kadar beseda nanese na goloto? Kakšen je naš odnos do naslovnic z razgaljenimi dekleti?
Ja, kakšen pa je tvoj pogled na goloto?
Story: No, po eni strani smo z njo izredno nasičeni, saj je postala pogosta tema televizijskih programov in resničnostnih oddaj, po drugi strani pa je še vedno svojevrsten tabu.
Vse drži. Golota v Playboyu je prikazana nadvse estetsko. So pa Playboyu skozi zgodovino očitali objektivizacijo ženske. Sam tega nikakor ne vidim tako. Vidim jih tudi tako, kakor so jih v 15 letih prikazali naši vrhunski fotografi, med njimi Bor Dobrin, Ivana Krešić, Aleks Štokelj in drugi. Še posebej Aleš Bravničar, ki je v zadnjih letih čudovito ovekovečil tudi znane slovenske obraze z modnih stez. Playboyeve fotografije prikažejo ne samo lepote ženskega telesa, ampak tudi esenco ženstvenosti. Ali je bolje goloto zakriti, kot je to storil ameriški Playboy? Bomo videli čez čas, kaj se bo zgodilo, vendar pa so se za ta korak do zdaj odločili le tam čez veliko lužo.
Story: No, ob poletni garderobi se marsikomu seveda rodi vprašanje, kako smiseln sploh je predsodek, ki ga imamo ljudje proti goloti.
Dobro vprašanje! Gre za starodavno igro zapeljevanja, lahko pa gre tudi za dvojna merila. Zakaj? Zato, ker ženska s tem nekaj povzroči pri nasprotnem spolu, kajneda. Kako reagirate dame, kadar moški namenoma pogleda za vami, ve pa ste izzivalno oblečene oziroma napol slečene?
Story: Prav zato je ženska golota svojevrstna sestavina Playboya.
Seveda, vse, kar moške zabava. (smeh). Play, boy!
Story: Kako pa se je ta golota spreminjala skozi čas?
Zelo široko vprašanje, zato se dotakniva nečesa, kar je zelo očitno. Gre za depilacijo. Za izginjanje dlak s telesa. No, teh pri večini žensk ni več. Fotografije v Playboyu to jasno kažejo, odražajo čas, v katerem smo. Da bi danes pri nas našli nedepilirano dekle, bi morali nemara za to odpotovati v Tunguzijo.
Story: Kakšna dekleta so krasila strani Playboya v vseh teh letih?
Lepa. (smeh) Sila različna. Domača in tuja. Na Playboyevih straneh smo gostili tako manekenke kot t. i. lepe sosede. Kaj pa se je spremenilo? Gotovo to, da je treba na ženskem telesu iskati dlake z mikroskopom. Toda o tem sva že govorila.
Story: Kako odprta so dekleta za slikanje za Playboy? Kakšno je povpraševanje?
Po vseh teh letih je še vedno veliko. Razlogi pri ženskah za to so različni, nekatere želijo biti estetsko ovekovečene, druge zanima denar, tretjim je to nadvse všeč, četrte zaupajo fotografu in vidijo to kot dober korak v svoji karieri. Lep primer uspeha pri nas je Nina Osenar, ki je pred leti nekajkrat izkoristila svoje atribute in zdaj živi svoje življenje nadvse uspešno naprej.
Story: Dekleta so lahko nad objavo v Playboyu torej upravičeno navdušena, malo manj zadovoljni pa so morda njihovi starši.
Lahko je tako, lahko je tudi povsem drugače. Imamo primer, ko je bila ženska v mladih zrelih letih sprva zaskrbljena, kako se bo odzvala njena mama. Nato pa nam je sporočila, da je njena mama zelo ponosna novico o Playboyu z njo na naslovnici ponesla po vsem mestu in da je bil odziv ljudi lep. To je bilo na Primorskem. (smeh)
Story: Kakšne pa so značilnosti dekleta z naslovnice? Na podlagi katerih dejavnikov izberete lepotico?
Predvsem je pomembno, da izžareva notranjo energijo. Mnogokrat na modni reviji vidiš domala mrtvo dekle, zombija, ki pa v zaodrju po modni reviji žari od življenja. Želja je, da Playboyeva naslovnica žari do življenjske energije, veliko pa je odvisno tudi od sinergije, ki se ustvari med fotografom in njo. Kaj želi moški videti na naslovnici revije z geslom 'Vse, kar moške zabava'? Nekaj, kar ga po napornem dnevu spravi v dobro voljo. No, še bolje je, da ga ob prihodu domov razveseli nasmejana partnerica. Saj pravim, Play, boy. Nato je pripravljen, da v reviji prebere tudi kakovostno branje, katerega vsebina ni vedno lahkotna.
Story: Slovenske naslovnice in fotografije pogosto objavijo tudi tuji Playboyi. Katera izmed naslovnic je doživela največji odziv?
Izjemno dobro so sprejete naslovnice Aleša Bravničarja. Zelo veliko objav v tujih Playboyih pa je doživela Nemka Michaela Grauke, ki jo je Ivana Krešić fotografirala na ljubljanskih ulicah. Kakšna promocija Ljubljane! Michaela je doživela slavo z objavo v približno 20 drugih izdajah Playboya. Nemški Playboy jo je vnovič fotografiral in tisto leto je simpatična misica s filipinskimi koreninami postala Playboyevo dekle leta v rojstni Nemčiji. No, to je eden izmed razlogov, zakaj se marsikatera ženska želi slikati za Playboy.
Story: Katarina Čas, Iva Kranjc, Tjaša Kokalj ... so le nekatere Slovenke, ki so za vašo revijo že odvrgle oblačila. Imate morda še kakšno skrito željo?
Ene so se fotografirale za danes že kultno rubriko Sanjsko dekle Aleša Bravničarja na začetku revije, ki prinaša znane obraze iz sveta estrade, druge pa so odvrgle oblačila za več strani v reviji. No, stereotipen odgovor pred 15 leti bi bil, da je skrita želja Miša Molk. No, se je pa pred kratkim v rubriki Sanjsko dekle krasno predstavila njena zala hči Ula Furlan.
Story: Za imenom največje revije za moške stoji legendarni poslovnež Hugh Hefner, ki si je v javnosti ustvaril podobo pravega plejboja, prav zato številni njegovo razuzdano življenje povezujejo tudi z vsakdanom urednikov. Bi lahko rekli, da opravljate sanjsko službo?
O Hefu številni premalo vedo, a o njem veliko govorijo. Res je danes 90-letni gospod živel sila razgibano življenje, o katerem pa se ve vse. Kdor želi vedeti bistvo o njem in o Playboyu, predvsem o prvih 25 letih in o tem, zakaj in kako je revija sploh nastala, s čim vse je vplivala na zahodno družbo, naj vzame v roke izjemno Playboyevo antologijo, ki je v šestih knjigah in okrog 3500 straneh izšla pri založbi Taschen ob 60-letnici ameriškega Playboya. In naj si ogleda dva odlična dokumentarca. Šele potem bo lahko govoril in sodil. Vse drugo so floskule. Sanjska služba? Zagotovo je izredno zanimiva, pestra, saj skoraj vsak dan srečujem najrazličnejše ljudi. Sodelujem z velikim številom popotnikov, fotografov, avtorjev, urednikov iz Slovenije in sveta. Poleg tega sodelujem z uredniki tujih izdaj Playboya, pogosto sem v stiku s sodelavci v ZDA, ki skrbijo za mednarodne izdaje. Marsikdo si moje delo predstavlja kot prekladanje stotine slik razgaljenih deklet, (smeh) toda to je le manjši del mojega dela, za to veliko pezo na srečo skrbijo tudi drugi, na primer naš izjemni art direktor Gojko Zrimšek. Nekateri uredniki so seveda pravi plejboji, drugi so družinski ljudje, vsi pa so nekaj posebnega.
Story: Ali je sploh mogoče živeti umirjeno družinsko življenje in biti urednik Playboya? Kako vaše službe dojemajo partnerice?
Seveda se da. Življenjski slog res ni pogojen s službo, ki jo opravljaš. Kaj pa, če si zdravnik, na primer ginekolog, ali pa pilot, obdan s stevardesami, fotograf, pa ne samo Playboyev? Ni razlike. Gre za to, kakšen odnos imaš sam do življenja in kakšnega s partnerjem. Ali si zaupata. Ali gradita odnos na površini ali pa si želita nekaj globljega, in to tudi gradita. Pomembna je globina, brez nje ni čutenja, brez čutenja ni medsebojnega razumevanja, razumevanja samega sebe in življenja.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič
