Nekdanji televizijski voditelj Boštjan Klun po novem vsako jutro razveseljuje poslušalce na valovih Radia Center. Življenje se mu je postavilo na glavo in njegova družina je postavljena pred zanimivo preizkušnjo. Predvsem žena Ana trenutno nosi levji delež pri njunih otrocih in tega se Boštjan tudi zaveda, zato poskuša trenutke, ki so zamujeni, nadomestiti takrat, ko so jim dani.
Story: Boštjan, vaša pot v medije se je začela že pred leti. Mi zaupate, kako ste sploh zajadrali v televizijske vode in nato še radijske?
Kanal A je iskal nove obraze, povabili so več radijcev, voditeljev, komikov in med njimi tudi Mikija Bubulja in Ranka Babića. Povedala sta mi za avdicijo, šel sem, drugo pa ste videli. Po prvih televizijskih korakih pa sem srečal Tomaža Klepača, beseda je dala besedo in tako sem sedel za mikrofon. Mislim, da se je pisalo leto 2004.
Story: Prepoznaven obraz po vsej Sloveniji ste postali v TV-oddaji leta 2004, ko sta z Jeleno Kovačevič vodila oddajo E+. Kakšno obdobje je bilo takrat? Kaj se je dogajalo in kako ste dojemali medijski svet okrog sebe?
Bilo je lepo obdobje, stresno in naporno, a sem vendarle hvaležen za izkušnjo. Srečal sem veliko prijaznih ljudi, ki so mi pomagali, in 'smotanih', ki se jih danes skoraj ne spomnim več. Sem pa potrdil svoja pričakovanja, da je televizijsko delo predvsem delo. Skupinsko delo in garanje.
Story: Na TV Slovenija ste postali celo najmlajši voditelj Polnočnega kluba. Kakšna izkušnja je bila to?
Da, drži. Lepi spomini! Ko me je Danica Lorenčič (urednica Polnočnega kluba) poklicala, da sem kandidat za voditeljskega kandidata, sem ji zagrozil, da jo bom tožil. Prepričan sem bil, da nekdo pripravlja skriti mikrofon ali nekaj podobnega, da me poskušajo povleči za nos. Vabilo in vodenje oddaje je bilo največje priznanje televizijskemu delu do takrat.
Story: Imeli ste celo svojo oddajo Dobra ura z Boštjanom, ki je imela predvsem izobraževalni namen. Zakaj se je poslovila?
Dobra ura z Boštjanom je bila živa tedenska izobraževalna oddaja na 1. programu javne televizije, žal samo z mojim imenom. Predstavljali smo znanstvene teme, kdaj, priznajmo si, tudi na preveč zategnjen in tog način. Kot bi pozabili, da smo v programu popoldan. Morda je bil tudi to razlog za ukinitev.
Story: Vzporedno smo vas lahko srečevali kot voditelja številnih prireditev. Se morda spomnite, katero vodenje vam je bilo v velik izziv?
Prvega večjega vodenja ne pozabiš nikoli in Podjetnika leta 2005 si bom za vedno zapomnil. Vse se je odlično slišalo, dokler se prireditev ni začela. Velik izziv, morda največji po količini prelitega znoja pa je bila dražba na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi.
Story: Že nekaj tednov vas lahko poslušamo na valovih Radia Center. Kako zdaj ustvarjate program s Timom Koresom - Korijem in Tanjo Kocman?
Na prve prave odzive bo treba počakati še kakšno leto, sicer pa je 'stari maček' (smeh) prosil lepo število ušes, da ga pozorno poslušajo. Smer in energija sta pravi, kemija je vsak dan močnejša, zadovoljen sem!
Story: Torej ste 'star' in 'izkušen' maček. Jim pomagate pri kakšnih stvareh, vas poslušajo ...? Koliko imate proste roke pri ustvarjanju programa?
Tanji in Koriju ni treba svetovati, saj nista le izdelani in prepoznavni osebnosti, ampak sta tudi super sodelavca. Tanja se odlično znajde v vsaki situaciji, vedno zna potegniti pravo potezo in nikoli ne ostane brez besed. Vedno se lahko zanesemo nanjo in prav rad grem z njo na pivo, če nam čas dopušča. Odrska kilometrina, razgledanost ... Očitno nisem dobil le mesta za mikrofonom, temveč tudi odlično žensko družbo in, verjemite, po 12 letih to cenim in naredil bom vse, da se bomo razumeli še bolje. Kori pa je, na kratko, moja protiutež. Super dečko mnogo talentov, odličen partner in pred nama je še dolga in lepa pot.
Story: Slovenska filantropija - slovenska krovna organizacija za promocijo prostovoljstva, vam je podelila naziv ambasador prostovoljstva. To pa še ni vse. Ste tudi ambasador evropskega leta prostovoljstva, aktivni ste v Lions klubu Maribor Piramida. Kaj vam tovrstno udejstvovanje pomeni? Bi izpostavili kakšne zanimive dobrodelne akcije, pri katerih ste sodelovali?
Zadnja leta, še posebej po selitvi v Maribor, sem se precej oddaljil od Slovenske filantropije. Nove poti, zadolžitve, obveznosti in predvsem dva otroka. Zdaj, s prisotnostjo v medijih, bom, upam, svoje ambasadorstvo rehabilitiral. Lionsi so največja dobrodelna organizacija na svetu in v čast mi je, da sem lahko njen član. Ponosen sem, da smo lani kupili vozilo in omogočili razvoz presežka hrane (vsak večer smo Lionsi iz Mercatorja odpeljali svežo hrano, ki bi sicer morala v smeti, in jo predali brezdomcem, pozneje pa smo kupili vozilo ter ga v ta namen predali v uporabo CSD Maribor), ter zelo razočaran, da si je zasluge za ta projekt pripel aktualni mariborski župan v volilni kampanji, čeprav ga ni bilo nikoli niti blizu.
Story: Vaš delovnik je precej dolg, glede na to, da vstajate v zgodnjih jutranjih urah. Vam ostane še dovolj energije za hčerko in sina? Kako preživite čas z družino?
Proti koncu tedna sem že precej razdražljiv in tečen, kar bo kmalu postalo preteklost. Če pravočasno odležim potrebne pol ure, sem dovolj spočit, da zmorem kdaj prebrati otrokoma še pravljico za lahko noč.
Story: Kaj vam je pri družini pomembno? Kakšne vrednote postavljata z ženo Ano v ospredje in v kakšnem duhu želita vzgajati otroka?
Želiva si, da bi se znala postaviti zase, da bi bila prijazna do sveta in dobri osebi. Da ne bi škodila okolici, da bi iskala in našla dobro v ljudeh. Srečen sem ob misli, da sta zdrava, da pri skupnih osmih letih nimata več kot 14 dni vročine, da se smejita, se imata rada in sta spoštljiva drug do drugega.
Napisala MIMA, fotografije MIMA
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji