Pust je tudi letos zaznamoval prihod pomladi, ki nas je razveselila s svojim toplim vremenom.
Hkrati pa so se ga razveselili številni znani obrazi. Mi smo v Mariboru ujeli Boštjana Kluna, nekdanjega televizijskega in radijskega voditelja, ki se je s svojima otrokoma med pustom zaprl v konstrukcijsko kancelarijo Klun. In nastalo je nekaj izjemnega.
Story: Boštjan, najprej čestitke. Res ste bili izjemna maska. Koliko dela je bilo vloženega in predvsem, kako ste dobili tako domiselno idejo za pusta?
Hvala, veliko mi pomeni. Mislim, da je vsak ustvarjalec, četudi samo pustne maske, vesel, če njegov trud opazijo. Letos je bilo dela malce manj, od tistega, ko sta se Vita in Svit dokončno odločila za Kip svobode in astronavta, je minilo le kakšnih pet delovnih dni.
Story: Z vašo Ano imata precej občutka tako za estetiko kot dizajn. V svoji agenciji sta tudi precej uspešna. Nam zaupate kaj o vajinem delu?
Rad se pohecam, da Ana zgodbe riše, jaz pa o njih govorim, vsekakor pa gre vedno za pripoved skozi oblikovanje, celostne podobe, dogodke, volilne kampanje, interjer, scenarij spletne strani, video … Naša naloga je vedno enaka - sporočilo učinkovito prenesti od naročnika do naslovnika, ne da bi se izgubil namen, zaradi katerega smo komunikacijski proces sprožili. Vedno sem si želel imeti 'svojo' oglaševalsko agencijo in zdaj imam priložnost ustvarjati prav tak biro - drugačen, za tiste, ki jim sporočila na prvo žogo niso dovolj, cenijo in prepoznavajo detajle. Ustvarjanje je strast, so čustva, predanost in načelnost. Kot seks. Če ti z nekom ni, ni. Zgodilo se je, da smo zato koga zavrnili, uspešnost prezentacij pa raje ocenjujem skozi solze sreče kot skozi odobravajoče kimanje.
Story: To vama je zagotovo pomagalo tudi pri ustvarjanju pustne maske. Kako je potekal proces vašega dela in koliko sta bila v delo vpeta otroka Svit in Vita?
Proces vedno teče enako. Vedno se vprašam, kaj hočemo povedati, komu bo služilo in kaj moram narediti, da bosta, v tem primeru moja otroka, vesela. Potem je delo pri podrobnostih. Svit in Vita sta povedala, kaj želita postati, potem sem se lotil načrtovanja in izvedbe, pri kateri vsako leto bolj pomagata. Barvata, režeta, delata svoje načrte … Pomembno se mi zdi, da spoznata, da je mogoče ustvariti, karkoli si zamislita.
Story: Doma ustvarjene maske so najlepše. Vi ste znani po tem, da vsako leto ustvarite nekaj domiselnega, kar je pohvalno. Nam zaupate kaj o maskah iz prejšnjih let?
Vedno sem užival v pustu in maškaradah, seveda pa sta novo dimenzijo vnesla prav otroka. Začelo se je s kolesom, preoblečenim v gasilski kamion, največ dela sem imel z maketo letala in Božičkovimi sanmi, lani sem otroško kolo spremenil v vodni top … Poleg videza si želim, da so maske funkcionalne: gasilski voz je šprical vodo, policijski vodni top polet še peno, letalo je imelo vrtalni stroj, ki je poganjal propeler … Vse more biti delujoče, najraje prek vzvodov, in skrito. Kot če bi šlo zares.
Story: Radi se pošalite, da imate doma 'Konstrukcijsko kancelarijo Klun'. Ste že dobili morda kakšne ponudbe za izdelavo drugih mask?
To je že skoraj del Klun komunikacij, resničnega biroja, najbolj konkretno naročilo pa je bila izdelava hiše groze v Mariboru, ko sem zaprt lokal predelal v hišo strahov. Imela je vse - scenarij, mikrolokacije, igralce, kostume, efekte, a zmanjkalo je sreče z vremenom. Dež je odplaknil prireditev in zamaknil odprtje na (upam) letošnjo noč čarovnic.
Story: Kje pa ste se naučili toliko ročnih spretnosti? Ste si v mladosti tudi sami izdelovali maske? Ali je to prišlo zdaj, ko imate družino?
Rad sem imel tehnični pouk. (smeh) Doma smo imeli meter in pol delovnega pulta, kjer sem 'nekaj' sestavljal, danes pa preizkušam in si želim male delavnice. Če uspe v prvo, sem zelo vesel, sicer pa je kdaj treba začeti znova.
Story: Poznamo vas še iz televizijskih časov, potem ste vrsto let delali na radijskih valovih. Kaj pa zdaj počnete, kako so videti vaši dnevi?
Na TV redko zaidem, časi Radia, namenoma pišem z veliko, so minili, zato me tja ne vleče več, tako zamisli sporočam drugače, uporabljam druge medije, zato občutim res veliko veselja, ko, recimo, dogodki uspejo. Obožujem občutek, ko ideja zaživi in vidim zadovoljne obraze obiskovalcev, ko jih držiš v sladkem pričakovanju. Nazadnje mi je to uspelo narediti za Novo KBM na treh lokacijah po vsej državi. Poskušam poklanjati nova doživetja, izkušnje.
Veste, sit sem pripovedi, kako 'mi delamo drugače', potem je pa vse skupaj isti šmorn. Zdi se mi prav, da bi o meni govorili projekti, delo, ne pa na pol insceniran zlagan PR, zato me tudi v medijih prav pogosto ne vidite, še manj pa o meni berete pod naslovi, ki le grabijo pozornost. Preprosto le delam, živim življenje kreativca z vsemi vzponi in padci, trenutki obupa in velikega veselja. Zadnje čase se nekaj resneje spogledujem s kolesom, in če mi uspe letos ponoviti kolesarjenje Hodoš-Piran v manj kot 22 urah, bom vesel še napredka na športnem področju.
Story: Skupaj z Ano sta si družino ustvarila v Mariboru. Kako dojemate to mesto na področju dela, ki ga opravljata? Se Maribor že kaj razvija v boljši smeri?
Z Mariborom se ne razumeva najbolje. Vidim ogromno potencialov in talentov, a kaj, ko so preštevilni obremenjeni z jamranjem, da 'mi pa ne zmoremo, mi nimamo, Ljubljana ne da in podobno'. Še vedno se pogosto srečujem z izjemnim nespoštovanjem in neprofesionalizmom ter prepogosto tudi z občutkom, da je vse dobro, čeprav je izdelek za zavreči. Priznam, upam, da bo bolje, tudi zaradi novega ujetega vetra na zadnjih volitvah. Ekipa je nova, dajmo ji priložnost. Vem, enako sem govoril za Fištravčeve ljudi, a so me povsem razočarali. Profesionalno in osebno.
Story: Kako zahtevna sta Svit in Vita? Kako se razumeta kot bratec in sestrica?
Super sta in tudi, ko gresta na nož, sta nerazdružljiva. Leta in spol naredita svoje, a vseeno, dober tandem sta.
Story: Kako najraje preživite skupne trenutke kot družinica?
Teh trenutkov je v resnici malo. Vikendi, ki pa, ko se dvakrat obrneš, minejo, so rezervirani za kakšen kratek izlet ali pa mojo športno neumnost. Dejansko spoznavam, da je imel Zoran s tistim 'bolj star, bolj nor' prav.
Besedilo: MIMA // Fotografije: Miša Margan, osebni arhiv
