Boštjan Romih je vajen novih izzivov in po uspešni oddaji Popolna poroka, ki jo je lani vodil na Pop TV, je pred tedni z novimi kandidati zakorakal po kuharsko znanje v šov Gostilna išče šefa.
Tokrat vas lahko spremljamo v nekoliko drugačni vlogi. Kako ste sprejeli nov izziv?
Vodenje oddaje so mi zaupali še pred poletjem, zato lahko rečem, da sem Gostilno nosil s seboj na vseh letošnjih dopustniških poteh. Nov izziv pa mi je všeč – ker gre za področje, ki me veseli, vznemirja, zanima, do kulinarike imam že mnogo let zelo spoštljiv odnos. Precej podrobno sem spremljal prvo sezono, ki je v Slovenijo prinesla neki nov standard resničnostnih oddaj.
V bistvu imate precej zanimivo in drugačno nalogo. Kako se spoznate na kuhanje?
Verjamem v 'moč omizja'. V to, da je miza oziroma prostor obedovanja od nekdaj poseben kraj, kjer je človek svojo biološko nujo po prehranjevanju spremenil v dogodek, ki ima pomembno družabno, povezovalno, praznično, morda celo duhovno vlogo. In res nadvse cenim mojstrstvo, znanje in trud, ki soustvarijo neko domiselno, drzno, vrhunsko ali pa čisto domačo in okusno jed. Nisem poseben kuhar, raje sem na drugi strani. Znam pa okušati, razumeti jedi, se o njih pogovarjati ...
Kdo vas je o hrani največ naučil?
Žena, znanci, knjige, obiski restavracij, dobri kuharji, vinarji. Če te stvar zanima, lahko znanje srkaš od marsikje.
Kako gledate na hrano? Je ta le vir preživetja ali kaj več?
Razlikujem med besedama hrana in jed. Hrana je nuja za preživetje. Jed je kreacija, v sebi nosi informacijo svojega okolja, tradicije, namena in seveda globoko sled svojega avtorja.
Kakšna hrana vam je še posebno pri srcu?
Na splošno: kar se pripravlja počasi in dolgo, kar je na svoji poti od narave do krožnika doživelo čim manj postaj, kar prihaja iz neposredne okolice in je povezano s trenutkom, okoliščinami in tradicijo.
Katere pa so vaše specialitete? Imate kakšen poseben recept?
Posebnega ne, sem pa nekaj časa rad delal hobotnice pod peko. Mislim, da niso bile slabe. Rad spečem tudi kakšno ribo.
Kakšne začimbe uporabljate in kako kombinirate okuse?
Pri začimbah sem še precej zelen, pri kakšnih bolj eksotičnih se mi ustavi. Kot poživitev arome poleg klasičnih začimb rad uporabim dober kis, doma imam odličnega v spreju, potem dišavnice, kot so timijan, bazilika, origano, šetraj, koper, žajbelj, drobnjak, luštrek ...
Se še spomnite prve stvari, ki ste jo skuhali? Po čem je imela okus?
Verjetno ocvrta jajca, morda mehko kuhana. Pozneje me je mama naučila peči kruh, kar je Laro očaralo, ko sva bila še fant in punca. Zdaj ona peče tak kruh, da se skrijem. (smeh)
Veliko poudarka se zadnje čase daje na biozelenjavo in bioprehrano. Kakšno je vaše stališče do tega?
Bio, eko, anatomsko so po svoje najbolj zlorabljene fraze prodajalskega besednjaka. Vseeno je zelo na mestu ozaveščenost o hrani, ki jo uživamo. Veliko bolj bi nas moralo skrbeti dejstvo, da želijo multinacionalke izkoreniniti samooskrbo, imeti roko nad vsem, kar zraste iz zemlje ali nam kako drugače da narava, in postati nujni in edini posrednik med naravo in našimi krožniki. Napovedi, da sčasoma ne bomo več mogli sami pridelati svoje zelenjave ali neposredno od kmeta kupiti mesa, mleka, jajc, da bomo sčasoma vsa živila lahko kupovali samo še v trgovinah in tako ali drugače predelana, me plašijo in skrbijo. Upam, da bosta zmagali zdrava pamet in skrb za naslednje rodove.
Se vam je kdaj zgodila kakšna zanimiva prigoda v kuhinji?
Seveda, pa se po tako obsežnem intervjuju ničesar več ne spomnim. (smeh) Tudi kavo sem že solil namesto sladkal. Poskusite kdaj ... Ne, nikar ne poskusite! (smeh)
Dobre tri mesece boste dobesedno živeli za šov. Kako se je vaša družina navadila vaših nenavadnih delovnikov?
Čim več obveznosti poskušam opraviti med osmo in četrto, torej v običajnem službenem času, tako sem popoldne in zvečer kolikor toliko na voljo ženi in otrokom. Pred leti sem se z obveznostmi popolnoma zakalkuliral in po nekaj dni videl otroke samo med spanjem. Uvidel sem, da pretiravam, in od takrat pazim, da sem v zadostni meri oče in mož.
Kako z Laro usklajujeta družinsko življenje v takšnih obdobjih?
Brez zamere, ker že stotič ponavljam isti odgovor: brez tako sposobne, učinkovite in vzdržljive žene se ne bi mogel iti vsega tega. Razume moje delo in je še en živi primer o ženski in treh vogalih hiše!
