Priljubljeni televizijski obraz Boštjan Romih, ki je odmevno medijsko pot začel že pri 19 letih kot napovedovalec na nacionalnem radiu, se je pred dnevi znova vrnil na nacionalni medij.
A tokrat ne kot voditelj zabavne oddaje, temveč oddaje o prenovah domov in svetovanju glede njihove ureditve. Mladostni očka nam v prijetnem razgovoru zaupa, da mu v tem trenutku ustreza oddaja, kjer mu ni treba ‘afen guncat’, ter dodaja, da je prav, da ga spoznamo tudi s kakšne druge plati. In ko se z Boštjanom pogovarjamo tudi o drugih plateh življenja, nam - kot je v njegovi navadi - vedno prijazno pove skoraj vse. Le tistega ne, kako bo ob obletnici poroke presenetil svojo srčno izbranko. Pa ne, da ne bi hotel, ampak zato, da ostane presenečenje tudi za Laro.
Story: Boštjan, če začneva najprej z najbolj aktualno zgodbo - oddajo Ambienti … Čeprav je drugačna od prejšnjih oddaj, ki ste jih vodili, vam menda vseeno ta tematika ni tako neznana, drži?
Seveda, 18 let življenja s predano arhitektko se mora poznati tudi na meni. Tudi oko se lahko vzgoji in tako sem sčasoma postal precej pozoren opazovalec hiš, stanovanj, prostorov, oblik, vzorcev, vrtov ... Zelo prav pa mi pridejo prav tudi praktične izkušnje - gradnja stanovanja in pozneje hiše mi je dala zavedanje, kaj vse te čaka, preden prideš do lepega domovanja.
Story: Glede na to, da je vaša žena Lara arhitektka, se morda tudi z njo kaj posvetujete oziroma jo povprašate za kakšen nasvet?
Mislil sem, da jo bom pred snemanji večkrat pocukal za rokav, pa je ni treba. Oddaja ima veščo ekipo, ki vse izvrstno pripravi. Gre pa tudi za to, da oddajo vendarle delamo za širok krog gledalcev in pretirano globoko v strokovnost ne smemo zaiti. Ji pa z vsakega snemanja kar pridno poročam in navdušeno razlagam, kako čudovite stvari smo posneli.
Story: Ko že ravno govoriva o bivalnem okolju, je tudi vajin dom, ki je nekaj posebnega in kjer ne manjka svetlobe in prostornosti, nastal po zamisli vaše Lare, drži?
Po zamisli obeh, seveda pa je Lara vse to dala na papir in poskrbela za gladko uresničitev. Lara je izjemno praktičen tip arhitekta - ogromno je na gradbiščih, zanimajo jo vse faze gradnje ter opremljanja in predvsem točno ve, s čim se mojstri posameznih področij srečujejo. Papir vse prenese, ampak nekdo mora potem to izvesti. In lahko jo pohvalim, da se tega izvedbenega vidika zelo dobro zaveda.
Story: Vrnili ste se na nacionalno televizijo. Mar to pomeni - tudi glede na vsebino oddaje - da bomo spremljali bolj ‘resnega’ Boštjana?
Morda, ampak nič narobe. V tem hipu mi paše oddaja, kjer ni treba ‘afen guncat’. Prav je, da me spoznajo tudi s kakšne druge plati. Predvsem pa mi je pomembno, da me tematika res zanima in da ljudem prenesem svoje navdušenje nad izjemnimi ambienti, ki jih pokažemo v oddaji.
Story: Kaj pa muzikal Moje pesmi, moje sanje? Ta še ostaja v vašem načrtu …
Ta se je žal zaključil, 1. septembra smo imeli prav posebno doživeto zadnjo predstavo v portoroškem Avditoriju. Muzikal in spopad z igralstvom sta mi fantastična izkušnja in z veseljem se česa podobnega lotim še kdaj.
Story: Na družbenem omrežju Instagram ste objavili kar nekaj fotografij, na katerih s kolesom drvite čez drn in strn. Je to edini šport, ki vam trenutno najbolj ustreza, ali pa vas sprošča oz. navdušuje še kaj drugega?
Ja, gorsko kolesarjenje mi je bil hobi številka ena zadnjih nekaj let. Ko padeš notri, te zlepa ne spusti. Ravno prav adrenalina, veliko koncentracije, čudoviti prizori v naravi, veliko svežega zraka ... Otroštvo sem preživel na kolesu, se veliko preganjal po bližnjem gozdu in kakih 30 let pozneje, kot da se je telo vsega spomnilo ... No, zadnje leto mi zelo ustreza tudi vadba šaolinskega kung fuja in qi gonga. Po zoprni poškodbi vratu mi zelo pomaga, da se sestavljam nazaj.
Story: Prav tako veliko potujete. Katera destinacija je v vašem družinskem programu naslednja?
Letos poleti smo malo oklevali, ali bi šli nekam daleč ali pa spet na družinsko plovbo na Jadran, in kljub vsemu je prevladalo slednje, ker se na morju res regeneriramo. Sicer pa imamo nekako na ožjem seznamu Norveško, zahodni del ZDA s Kanado in Kitajsko. Prijatelji nam priporočajo še Iran z džipom, pa Islandijo bi radi videli ... Vsekakor idej ne zmanjka.
Story: Spomladi, ko ste obrnili nov list življenja, ste zapisali, da ne sprejemate tega, da morajo biti 40- in večletniki polplešasti in čedalje bolj oblazinjeni fotri. Kako vi skrbite za postavo, ki bi vam jo lahko marsikdo zavidal?
Kot rečeno, je tu gorsko kolesarjenje, če to redno počneš, zagotovljeno ne boš prav obilen. Ampak nikar ne mislite, da te utrudi samo pritiskanje pedal navkreber. Srce še kako nabija tudi pri vožnji navzdol, saj med njo ves čas in intenzivno migaš, kot bi ves čas delal majhne počepe in sklece hkrati, izjemno si osredotočen na vožnjo, poleg tega se ti vsake toliko oglasi še strah ... Sicer pa glasno poudarjam, da športne aktivnosti za božjo voljo ne smejo biti kazen za zaužite pregrehe! Pri športu iščimo užitek, zdravje, sprostitev, navdih za aktivno življenje sicer.
Story: Kaj pa ‘žavbe’? Ste bolj namazani z žavbami, kot pravi pregovor, ali pa tudi katero uporabljate za svoj mladostni obraz?
Uh, nobene posebne kreme nimam. Zjutraj ženi ukradem malo kreme, da mi obraza ne ‘vleče skupaj’ in to je to. Življenjske žavbe, s katerimi je včasih dobro biti namazan, pa prinese življenje.
Story: Že 14 let ste poročeni, in če se ne motimo, z ženo Laro prav v času veselega decembra, ki bo vsak hip tu, praznujeta obletnico. Bo letošnja petnajsta kaj posebnega?
6. decembra praznujeva začetek ‘hoje’, obletnico poroke pa ... samo trenutek ... aha, 26. junija. (smeh) Prihodnje leto pride na vrsto in nisem razmišljal, da bi zaradi njene okroglosti kaj posebnega priredil. Oziroma! Ravno sem dobil dobro idejo, ki pa je ne smem povedati. Hvala, da ste me spomnili! (smeh). Uf, super bo! Ampak res ne smem povedati.
Story: Mimogrede, nekateri trgovski centri so že ponoreli z okraševanjem in prodajanjem novoletnih okraskov. Kdaj pa pri vas začnete okraševati, kdo je najbolj aktiven pri tem?
Na začetku decembra si vzamemo popoldne in vsi skupaj okrasimo hišo. Potem pa se nadejam čim več veselih obiskov in dvignjenih čaš s prijatelji. Poseben okras je zadnja leta bil tudi pršut, ki ga decembra nataknem na stojalo in potem režem za obiske. Saj vemo, kako je - december je prava pijavka ne le financ, ampak tudi življenjske energije, in ker sem preveč praznikov preživel kot napol razvalina, se poskušam zadnja leta pravočasno ustaviti in zaznamovati praznike z več družabnosti.
Story: Današnji otroci so precej dejavni na različnih področjih. Kaj vajinim trem sončkom trenutno najbolj zapolnjuje prosti čas?
Tale naša nebesna telesa imajo utečene tedenske tirnice, ker pa po njih ne potujejo sama od sebe, nam popoldneve redno zapolnjuje razvažanje enega tja, drugega drugam. Najstarejša Rosa Angela resno pleše, štirikrat na teden ima zelo intenzivne treninge in na njeno vztrajnost ter disciplino gledam z velikim ponosom in ponižnostjo - meni se v teh letih to enostavno ne bi dalo! Sin Dan je glasbena duša, tretje leto se uči bobne, vmes malo zabrenka na ukulelo in kitaro ali pa išče melodije na klavirju. Najmlajša svoje prostočasnosti še išče, trenutno hodi na ritmično gimnastiko. Vsi razen Rose hodimo na kung fu, vsi trije otroci pa so tudi pri tabornikih. Pa Dan hodi v bend ... Verjetno tudi najmlajša Lila še kam, pa se ta hip ne spomnim. (smeh) Skratka, vsako popoldne je nekaj!
Story: Seveda so tu tudi telefoni in tablice, ki si jih želijo vse mlajši otroci. Kako stroga oziroma kako popustljiva sta glede različnih želja otrok?
To sva rešila dokaj učinkovito, plačala sva tistih nekaj evrov za aplikacijo, s katero otrokom omejiš čas, ki ga preživijo na telefonu. Fina reč, enostavno določiš, za koliko časa ima na voljo posamezne aplikacije oz funkcije. Igrice in družbena omrežja imajo naši na voljo eno uro na dan.
Story: Se lahko kdaj z Laro odmakneta čisto na samo, da imata nekaj minut le zase?
Se, in to že od nekdaj. Zgodaj sva začela otroke (in najine starše ... hvala, starši) navajati na to, da vsake toliko potrebujeva nekaj časa čisto zase. Otroci so tudi zelo hitro prespali pri starih starših ali prijateljih, želela sva, da so ‘taborniki’ že od malega. Včasih slišim koga, ki potarna, da njihov otrok še pri sedmih letih ni kdaj prespal zdoma, in po svoje se mi zasmilita oba, otrok in starš. Ampak vsak si to naredi točno tako, kot sam želi.
Story: Potihoma smo vstopili v jesen, ko se tako mi kot narava malce umirimo. Ste se umirili tudi vi? Zdi se mi namreč, da v vas vedno tli navihan in razigran otrok.
Ja, kot sem takrat na Instagramu zapisal: želim negovati mulca v sebi. Odlično se počutim v družbi mlajših in mladih ter navihanih po srcu. Življenje v vsakem primeru prinese račune, položnice, roke, obveznosti, odgovornosti ... vsa ta odrasla bremena. Ne pravim, da si moraš pred njimi zatiskati oči, ampak lažje jih boš prenašal, če si boš kdaj dovolil biti nabrit mulec, ki potok raje preskoči, kot da bi šel čez most.
Ceni dobre gostitelje
Boštjan Romih, ki se sicer opisuje kot zadržan gost, ki izjemno ceni dobre gostitelje, je pred novim voditeljskim izzivom povedal: “Res sem vesel, da se po nekaj medijske odsotnosti vračam z oddajo Ambienti, ki ima med gledalci že res lep ugled. Čeprav je oddaja drugačna od mojih prejšnjih, njena tematika zame ni izlet v neznano. Ker je žena Lara arhitektka, in to z vsem srcem, se posredno ves čas srečujem z vsemi možnimi vidiki arhitekture. Najina pisarna je zaradi njene dejavnosti polna slik lepih ambientov, arhitekturnih revij, načrtov, tlorisov, projektnih map, slik z gradbišč in končanih projektov.
Oddaja Ambienti na visoki ravni prikazuje najboljše prakse oblikovanja človekovega bivalnega okolja, vedno zanimive zgodbe ljudi, ki so si vsak na svoj posebni in izjemni način spletli svoje gnezdo, in s tem ljudem odkriva nove vidike kakovosti in kulture bivanja, zato sem se v njej takoj dobro počutil. Vrhunska ekipa srčnih ustvarjalcev, ki jim nič ni problem narediti, pa samo še doda piko na i. Zelo vesel sem, da smo se našli.”
Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, RTV/oddaja Ambienti
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
