Brane T. Červek (inštruktor preživetja v naravi): "Smo razvajeni in pomehkuženi!"

17. 12. 2016 | Vir: Story
Deli

Kar nekaj znanih obrazov se je preizkusilo v divjini. Med njimi je bila kot prva ženska Saška Lendero, potem sta sodelovala Jernej Tozon in Dejan Zavec. Zdaj je moč narave začutil tudi Sebastian Cavazza, ki je vestno sledil učitelju Branetu T. Červeku. Brane nam je zaupal, kako so se izkazali in kakšna izkušnja je bila to za njih, Sebastian Cavazza pa si je z doživetjem v divjini znova napolnil baterije.

Story: Brane, kar nekaj znanih obrazov ste popeljali v divjino. Kako so se izkazali?

Vsi in vsak po svoje so bili odlični, ne glede na njihovo povsem drugačno življenjsko okolje in navade. Nekateri so blesteli na enih, nekateri na drugih področjih veščin preživetja, glavna nit, ki pa vsem daje enake karakteristike, pa je drugje. Vsi ti ljudje nosijo široko srce, kar pomeni, da so odprti, in to se pri njih čuti in zazna takoj. V zaznavanju resnosti situacij v preizkusu surovega preživetja pa se je v vseh zbudil bojevniški duh, ki jih je ohranil profesionalne od začetka preizkusa do zaključka. Sprejemanje okolice in situacij takih, kot so, in posledično odziv sta za preživetje v divjini nujna in ta spregovori o posamezniku in njegovih odlikah ali nasprotno.

Skratka, vsi ti ljudje so pristopili k projektu 'V divjini s SSFN' zaradi njegovega poslanstva za boljši jutri prihajajočih generacij, iz spoštovanja do narave, predvsem zavedajoč se tega, da ni nič samoumevno in da moramo, če želimo lepšo prihodnost, tudi sami pri sebi kaj spremeniti.

Story: Brane, ste certificiran inštruktor preživetja v naravi. Kako vaš program lahko pomaga posameznikom?

Iz dosedanjih izkušenj in opazovanj splošne pripravljenosti prebivalstva na usposabljanju preživetja v divjini opažam, da smo razvajeni in pomehkuženi, živimo z veliko mero samoumevnosti, neorganiziranosti ter v pomanjkanju verodostojne komunikacije. Prav tako se z lahkoto zaznajo prenajedanje, požrešnost, izbirčnost in malomarnost. Vsako leto se pri ljudeh zaznata vse večji upad motoričnih sposobnosti, prilagodljivosti in pomanjkanje logičnega pristopa pri reševanju nastalih problemov. Zelo malo je načrtovanja in zagotavljanja osnovnih elementov za preživetje vnaprej, posledica pa se kaže kot panika, kar zlahka opazimo katero koli nedeljo ali med prazniki v tik pred vesoljnim potopom natrpanih trgovinah. Skratka, kot kaže, imamo pred seboj veliko nalogo, zato ima moje poslanstvo še toliko večji pomen, če želimo spremeniti prihodnost oz. obstoj naše vrste.

Na usposabljanju vsak posameznik spozna dobršen kos sebe in svoje psihe, prepozna svoja navidezna in škodljiva prepričanja, prepozna pa tudi svoje kvalitete, za katere morda sploh ni vedel, da jih v sebi ima. Vseskozi ponavljam, da je treba videti in slišati vse, tudi tisto, česar nočemo, kajti tam je preprosto resnica. Človek mora prehoditi veliko poti, vendar te ne vodijo človeka, temveč srce. Ta ne izbira, ampak najde, karkoli že išče.

Story: Nekako smo navajeni toplega lagodja in varnega zavetja domačega doma, tovrstna preživetja v naravi pa lahko spremljamo le na televiziji. Kako pa je, ko pridemo v naravo? Koliko ljudi se prestraši takšne dogodivščine in zakaj svetujete, da čim več ljudi to doživi?

Pomembno je, kako gledamo na to vprašanje, saj so odgovori lahko precej nasprotni in različni. Varno zavetje domačega doma? Ste prepričani? Nič manj varni niste v divjini, v veliko situacijah ste lahko tu varnejši. Npr. ob potresu je velika razlika, ali vam pade na glavo betonski zidak ali pa le lubje drevesa. V civiliziranem in moderniziranem svetu je veliko večja možnost, da vas napade človek kot v divjini žival. Mar po vseh vojnah še nismo dojeli, da smo sami sebi največja nevarnost? No, realnost preživetja v divjini je zahtevna, daleč od tiste, kot jo prikazujejo TV-šovi in serije, kjer je zgodbo oz. izdelek treba čim bolje prodati ... Situacija preživetja nas preseneti, ta se pojavi takrat, ko ni nič tako, kot smo vajeni ali se pripravljali, pogosto ob najbolj neumnih nesrečah, naravnih katastrofah ali vojnah. Stik z naravo smo popolnoma izgubili, ker ta nima posebne ali neposredne denarne vrednosti v sodobnem svetu, saj smo tako vzgojeni ... Pa vendar počasi odpiramo oči in spoznavamo, da smo se pravzaprav zasužnjili in postali odvisni od trgovin, ki nam ponujajo vse, ampak to nas omejuje, razvaja, zastruplja, mehkuži, poneumlja, spreminja do neprepoznavnosti, nas dela pohlepne in neskončno požrešne.

Vsega je preveč. V sodobnem svetu si lahko za denar privoščimo skorajda vse, toda notranjega miru, zdravja in zavedanja resnice zagotovo ne. Vsakdo mora vsaj za trenutek uiti krempljem sistema civilizacije, spoznati sebe, se slišati in videti, vonjati in okusiti v spokojnosti resnice trde roke divjine. Udeleženci usposabljanj spoznavajo harmonijo bistva svojega obstoja v povezavi z naravo in velikokrat tukaj tudi odkrijejo svoje poslanstvo. Programi za podjetja, t. i. survival team building, so odlični, saj vodstva opažajo veliko nadgraditev kolektiva še posebej v medsebojnih odnosih, v boljšem sporazumevanju kot tudi v večji učinkovitosti na delu, predvsem pa ne smem pozabiti na človeškost in spoštovanje.

Story: Del programa je namenjen tudi specialnim enotam. Kako zahtevni so takšni programi, ki predvsem temeljijo tudi na psiholoških dejavnikih? Kako močni morajo biti posamezniki, da preživijo tak program?

SSFN je prva profesionalna šola preživetja v naravi z mednarodnim certifikatom, ki v Sloveniji deluje že vse od leta 1991, tako na civilnem kot vojaškem področju. V sodelovanju z Ministrstvom za obrambo RS je šola SSFN aktivno usposabljala pripadnike Slovenske vojske, enoto za specialno delovanje (ESD), izvidniške enote 10. MOTB, 20. MOTB, 18. BJRKBO, pilote SVL ter kandidate šole za častnike v okviru Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU). Programi za specialne enote se izvajajo v zahtevnih okoljih in še zahtevnejših okoliščinah, temeljijo na psiholoških dejavnikih in surovih izkušnjah posameznika. Nič ni samoumevno, delavnik je neomejen in traja ves čas izvajanja, dan in noč nimata svojega ritma, napake se strogo kaznujejo in elitne vojake usmerjajo k takojšnji rešitvi iz sleherne situacije. Vse, kar zahteva program, se najde, izdela in uporablja izključno na samem mestu, brez pripomočkov ali dodatkov s primesjo različnih tehnik improviziranja in izdelave. Na usposabljanjih se vojak srečuje z različnimi ovirami, največji pa sta njegova osebnost in sposobnost prilagajanja, ki je pogojena s psiho. Srečujejo se z velikim, a kontroliranim pomanjkanjem pitnih tekočin, torej dehidracijo, podhladitvijo, preobremenjenostjo in poškodbami, vendar je vse z namenom, da vse te dejavnike spoznaš na svoji koži in si pripravljen na njih, ko časa za popravke ne bo.

Na sedemdnevnem tečaju kandidat ponavadi izgubi do devet kilogramov, kar je hud šok za telo, vendar zato niso nič manj zdravi ali omejeni pri delovanju. Prav tako se vojaki srečujejo z različno hrano, ki je neznanega okusa in otežuje sposobnost zaužitja, dokler se usposabljanje ne prevesi v drugo polovico osebne ogroženosti. Takrat padejo vse ovire, saj je telesu treba zagotoviti energijo za delovanje ne glede na izvor hrane.

Story: Danes je malo kvalitetnih šol, ki bi ponujale tovrstno usposabljanje. SSFN pa s svojimi izkušnjami to zagotovo je. Kolikšno je zanimanje za takšna usposabljanja od drugje?

SSFN usposabljanja izvaja strokovno in z lastnimi izšolanimi inštruktorji. Poudarjam, SSFN je profesionalna šola in kot taka edini predstavnik tovrstnih šol preživetja v Sloveniji, ki ima v rokah mednarodni certifikat in dolgoletne izkušnje ... Bleferjev in samooklicanih inštruktorjev je v Sloveniji za vsakim vogalom. Zanimanje za tovrstna doživetja in šolanja se v SSFN z leti povečuje, saj tujci zelo cenijo moje delo in našo 'samoumevno' lepo in divjo deželo neštetih možnosti. Stranke prihajajo od vsepovsod, celo iz Egipta, kjer bom za organizirane skupine morda že naslednje leto vodil tovrstna usposabljanja v puščavah.

Napisala MIMA
Fotografije Matjaž Žnidaršič

Nova Story že v prodaji

Story 50/2016

Story 50/2016, od 08. 12. 2016