Brigita Bukovec, ena najboljših slovenskih atletinj, se je pred dobrim mesecem dni skupaj z možem in sinovoma Aljažem in Aleksandrom preselila v švicarski Nyon.
Razlog za selitev je nova služba njenega moža Željka Pavlice, ki se je tja preselil že lani novembra. Aleksander Čeferin je postal predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), z njim pa je med prvimi odšel v Švico tudi Željko, ki je tako zapustil službo vodje varnosti pri NZS in zdaj sodi v ožjo Čeferinovo ekipo. Brigita pravi, da so nekaj časa ostali še v Sloveniji, kamor se je nato mož vračal, kadar se je le lahko, letos pa so se odločili, da se tudi oni preselijo v Nyon.
"V Švico smo prišli konec julija, 21. avgusta pa sta otroka že začela obiskovati šolo." Živijo v Nyonu, mestu blizu Ženeve, ki spada pod francoski del Švice, zato se oba otroka že učita francosko. "Aljaž je že v gimnaziji, saj je v Sloveniji zaključil prvi letnik na gimnaziji Poljane, mlajši Aleksander pa je v osmem razredu. Trenutno sta oba še v 'welcome' razredu, kjer je večina otrok, ki zna malo francosko ali skoraj nič."
Pravi, da je šolstvo v Švici popolnoma drugačno, saj se zelo prilagodijo otrokom in jim pomagajo, da se najprej naučijo jezika, potem pa jih dajo v normalne razrede. "Aleksander se je že doma učil francosko, tako da mu gre že kar dobro, seveda pa je pričakovano, da bosta potrebovala pol leta do eno leto, da se bosta popolnoma navadila na jezik in drugačen način dela."
Pravi, da sama trenutno ostaja doma, kot veliko mam v Švici. "Urejeno imajo tako, da otroci med dvournim odmorom pridejo domov na kosilo, tako da sem za zdaj še doma, saj Aleksander pride na kosilo in zraven pripelje še kakšnega prijatelja. Poleg tega še urejam stanovanje, saj so tista, ki jih vzameš v najem, popolnoma prazna, ukvarjam pa se tudi z vsemi papirji, kar pa ni najlažje, saj je vse v francoščini."
Povprašali smo jo tudi, kakšne načrte ima v Švici. Povedala je, da za zdaj še ne ve točno, najprej se mora naučiti jezika. "Trenutno se navajam na tukajšnje življenje, spoznala in spoprijateljila sem se tudi s sosedo, ki tukaj živi že 16 let. Pomaga mi s prevajanjem in stvarmi, ki jih moram še urediti. Sem pa bila že na stadionu in ugotovila, da so v Švici precej bolj organizirani kot pri nas."
Povprašali smo jo tudi po njenem športnem društvu in povedala je, da se še vedno trudi, vendar so stvari precej drugačne kot na začetku. "Na začetku je bilo super, saj smo se sami dogovarjali s šolami, kjer smo imeli treninge, zdaj pa je treba kandidirati na mestni občini, vsako leto se razpisi in pogoji spreminjajo, tako da je vsako leto težje." Zadnji dve leti tudi ne more dobiti telovadnice, tako da ji na pomoč priskočita Osnovna šola Valentina Vodnika in Osnovna šola Vič. "Odstopijo mi tiste termine, ki niso zasedeni ali niso v sklopu občine. Za zdaj se še trudim, teh nekaj terminov bom še poskusila obdržati, potem bomo pa videli, ali bo šlo."
Besedilo: Klavdija Rupar
Fotografije: Sašo Radej
