Brina Knauss, lepotica za mešalko

Sanjam, da bi vrtela na Ibizi. Kar se tiče poslov, so honorarno spremenljivi in vsi preverjeni, ker je življenje v Milanu res drago, nekako moram preživeti. (foto: Mirjan Juršič) Mirjan Juršič
12. 2. 2015

Petega aprila, na velikonočno nedeljo, prihaja v ljubljanski Cirkus Playboyeva zabava, kot je že dolgo ni bilo. Plesišče bo oživelo v klubskih ritmih slovenske lepotice Brine Knauss, ki se bo v vlogi didžejke pri nas predstavila premierno. Kredibilna selektorka, ki najbolj pogosto nastopa v seriji Stardust, že dobro leto dni namreč zabava predvsem italijansko publiko. Mi smo jo tokrat ujeli med opravljanjem dnevne službe, saj se že 13 let preživlja kot manekenka.

Story: Trenutno ste v Düsseldorfu, kjer ste v vlogi manekenke. Kaj počnete in s kom sodelujete?

V Düsseldorfu je super, predstavljam znamko Brunello Cucinelli. Sicer moram biti na nogah od osem do deset ur dnevno in včasih celo nepremično stati, kar ni lahko, ampak sem vesela, da delam za njih, ker je vse odvisno od ekipe. Tu se počutim odlično, ker dobro skrbijo zame, ne čutim pritiska in negativne energije.

Story: Nazadnje ste nam rekli, da začetki v tujini niso bili lahki in da ste vložili veliko truda. Kaj ste mislili s tem in ali je bil eden izmed teh naporov tudi sporazumevanje z ljudmi?

Ja, na začetku se je težko preživljati, saj ni nujno, da takoj začneš delati. Čakaš na plačilo agencije, živiš samo s tedensko žepnino v žepu in še sam si, nimaš bližnjih, ko jih potrebuješ, in dobiš veliko kritik, ki jih nisi vajen. Recimo, da nisi dovolj vitek, da nimaš pravih mer za stranke ... Jezik niti ni tako problematičen, nekako se sporazumeš in se hitro naučiš italijanskih vsakodnevnih besed. Story: Kakšni so Italijani in kako deluje ta ritem mode pri njih? (smeh) Italijani so 'makaronarji'. Samo govorijo, govorijo in govorijo in nič ne naredijo. Če nisi bister, te lahko, po domače povedano, 'nategnejo' in vrtijo okoli prsta. Zato pa pravim, da se z izkušnjami in z leti naučiš, komu zaupati, kaj je dobro delo in podobno.

Story: V Milanu živite že šesto leto. Kako je najlažje spoznati ljudi, prijatelje in ali se vam zdi, da je to z leti vedno težje?

Najlažje spoznaš ljudi tako, da sam pristopiš do njih in se predstaviš, saj vidim, da ljudje spoštujejo to, kar si. Tisti, ki jim boš všeč, te bodo sprejeli, tisti, ki jim ne boš, ne bodo reagirali, tako je. Ampak je pa tako, da so odnosi z javnostjo pomemben del tega posla. Priporočljivo je, da greš na dogodke, saj tam spoznaš največ ljudi in nikoli ne veš, katera priložnost te najde. Prijateljski krogi pa ne obstajajo. Sploh v modnem krogu, kjer so vsi lažni. Ampak tega sem že vajena, saj sem v modnem svetu že 13 let.

Story: A vseeno ste se vmes zaljubili. Kako ste spoznali partnerja?

(smeh) Gianluca, ja, to je tudi zgodba. Spoznala sva se v Milanu, kjer sva kot sostanovalca živela skupaj dve leti in pol. Na začetku sploh nisva veliko govorila, zaradi različnih jezikov, ampak po vseh skupnih zabavah, načinu življenja in drugih stvareh sva ugotovila, da se pravzaprav odlično razumeva, in stvari so se nekako nadaljevale enako kot prej, vendar ljubezensko. Končno imam partnerja, ki je hkrati moj najboljši prijatelj, kjer ni skrivnosti in je sporazumevanje odkrito - mislim, da naju to tako močno povezuje. Tako da živiva skupaj peto leto, vendar sva skupaj dobra tri leta.

Story: Leto in pol se že intenzivno ukvarjate z didžejstvom, pa me zanima, kako je ženski v tej stroki? Vas gledajo postrani, zviška?

Mislim, da je več pozornosti usmerjene vame, ker sem ženskega spola, in tudi več truda je treba vložiti, da se dokažeš, ker vsi sprva mislijo, da ne znam vrteti. Zaradi tega se res dobro pripravim in vložim veliko truda v to, saj potem ljudje začutijo, da za mešalko ni samo lepota. (smeh)

Story: Postali ste rezidentka enega izmed najbolj popularnih klubov v Milanu. Kako se je to zgodilo in ali so se vam na poti do teh sanj posmehovali?

Ja, res je. Začetki so vedno težki, ker potrebuješ kilometrino in izkušnje. Ljudje te morajo spoznati, če ne, sploh ne verjamejo, da si didžej. Moje ime je nekako začelo krožiti in tako so me oni kontaktirali in mi ponudili delo, kar me izjemno veseli.

Story: Imate še kakšne druge ambicije glede kariere?

Manekenstvo ni težko, ampak problem je v tem, ker smo v krizni situaciji in je vse več manekenk in vse manj dela. Mene ne skrbi, saj imam izbrane stranke, za katere nenehno delam, vmes pa pridejo nove priložnosti. To je dobrodošlo zaradi raznovrstnosti dela. Sanjam dajem malo več pozornosti zdaj, ko se gradim kot didžejka. Upam, da marca začnem produkcijo lastnih komadov, za kar bo potrebno veliko časa in ogromno dela. Sanjam, da bi vrtela na Ibizi. Kar se tiče poslov, so honorarno spremenljivi in vsi preverjeni, ker je življenje v Milanu res drago, nekako moram preživeti.

Story: Udeležili ste se tudi kastingov za velike filmske produkcije, kjer gre za priložnost igranja oziroma statiranja. Kako uspešni ste bili do zdaj in ali je to delo dobro plačano?

Kastingi za filme, v katerih igrajo znani hollywoodski igralci, niso nič posebnega in drugačnega, le število manekenk je desetkrat večje. Predstaviš se v angleščini, malo poveš o sebi in potem ti oni povedo, kaj moraš odigrati, in to je to. Potem pa čakaš na loterijski žreb. (smeh) Ne vem, koliko je plačano, ker še nikoli nisem delala za film, ampak vse je odvisno od vloge, ki jo dobiš. A vseeno ne gre za sanjska plačila, kot si vsi predstavljamo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri