Pred kakšnim letom in pol je Britta Bilač ostala brez moža, saj se je Borut odselil. A v nasprotju z mnogo pari, pri katerih se ločitev sprevrže v pravo bitko, je Britti uspelo ostati v dobrih odnosih ne le z Borutom, ampak tudi s taščo.
Story: Kako to, da ste tudi po ločitvi s taščo ostali v tako dobrih odnosi?
Moja tašča je super ženska. Čeprav se je Borut odselil, ni razloga, da bi prekinila vse stike z ljudmi, ki jih poznam in imam rada. Ne nazadnje je babica mojih otrok. Včasih se vsi skupaj, tudi z Borutom, dobimo na kavi in se pogovarjamo, saj je to najboljša rešitev. Za otroke je že ločitev težka in jim lahko z odvzemom stikov, ki so zanje pomembni, narediš veliko škodo.
tory: Sta imeli ob ločitvi z njo kaj težav?
Sploh ne, saj je bila tašča ves čas na moji strani. Prave ženske moramo v kriznih časih držati skupaj. (smeh)
Story: Ste se česa naučili od nje?
Seveda. Včasih jo opazujem pri kuhanju, saj tako spoznam stvari, ki se jih ne moreš naučiti iz kuharskih knjig. Domače stvari so najboljše. Včasih pripravim katero jed, ki jo je kuhala moja stara mama, in ob tem se vedno spomnim človeka, ki je to jed pripravljal. To so dragoceni spomini. Tast je živel v Travniku, zato tašča večkrat pripravlja bosanske jedi. Pripraviti zna odlično pito s skuto in krompirjem, vendar jo poznam šele teoretično, pripravila je še nisem.
Story: Se vam je kdaj zdelo, da je preveč razvajala vaše otroke?
Sploh ne. Tašča je bila učiteljica, zato ima občutek za otroke in ve, kdaj je treba biti strog in kdaj ne.
Story: Vam je morda pomagala po porodih, glede na to, da je vaša mama daleč stran?
Po porodu mi je zelo pomagala, še posebej po prvem, ko me je mučila poporodna depresija. To še danes zelo cenim in to naju je tudi povezalo.
Story: Ali bi danes znali pojasniti, zakaj je prišlo do poporodne depresije?
Mislim, da je bila depresija skupek okoliščin. Dobila sem prvega otroka, hormoni so mi nagajali, rodila pa sem konec oktobra, ko je bilo megleno, deževalo je ... Boruta vse dneve ni bilo doma, otroka so mučili krči, vse dneve sem bila sama v stanovanju. Tam, kjer smo takrat stanovali, nisem poznala nikogar. Patronažna sestra mi je svetovala, naj pazim pri prehrani, da otrok ne bo imel krčev, zato sem na koncu jedla samo še polento in mleko ... Hvala bogu, da sem imela pozneje še enega otroka, da sem videla, kako je lahko tudi drugače, veliko veliko lepše.
Več v reviji Story.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec