Saša Petrović, bolj znan kot Challe Salle, je 26-letni glasbenik, ki velja za najlepšega slovenskega raperja. A njegovo življenje ni bilo vedno tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. V vseh letih ustvarjanja ga je mogoče najbolj motilo to, da so imeli nekateri ljudje negativen odnos, predsodke in ga celo obsojali, ker jim njegova glasba ni bila všeč.
A to še ni bilo najhuje, kot pripoveduje glasbenik. "Problem so tudi neresnične govorice, ki jim nekateri ljudje verjamejo, in si, čeprav te osebno ne poznajo, o tebi mislijo najslabše. Vsak ima svoj okus in vedno bo 30 odstotkov ljudi, ki jim ne boš všeč, ne glede na to, kakšna oseba si in kaj počneš," pove Challe Salle, ki ob tem dodaja, da ga danes najbolj pozitivno presenečajo ljudje, "ki ti privoščijo uspeh in so veseli zate".
Ob začetku njegove glasbene kariere ga številni niso jemali resno. Kljub temu je Challe Salle z vztrajnostjo dokazal, da lahko premika meje nemogočega in pride na sam vrh. "Poleg glasbene kariere se že vse življenje ukvarjam tudi s športom. Pri vsakem športu je pomembno, da vložiš veliko dela, truda in discipline, moraš biti zelo motiviran in vztrajen, saj rezultati ne pridejo čez noč. To, kar sem se naučil v vseh teh letih ukvarjanja s športom, se zagotovo pozna tudi v glasbi in mojem življenju. Vse se vrti v krogu, kolikor vložiš, toliko in še več nazaj dobiš. Najpomembneje je, da delaš to, kar te veseli, z ljubeznijo, če pa se zraven trudiš, vlagaš in vztrajaš, bodo pravi rezultati prišli prej ali slej. Mislim, da šteje vse, ljubezen do glasbe, talent za rime in pisanje besedil, glas in petje, posluh, življenjske izkušnje in tudi videz. To so dobre predispozicije na poti do uspeha. Ne smemo pa pozabiti vseh teh let trdega dela, truda, odrekanja, vztrajanja in vlaganja svojega časa in tudi denarja. Na koncu koncev verjetno najbolj šteje, da si originalen in da si to, kar si. Jaz sem, kar sem, se ne pretvarjam, oddajam pozitivno energijo in mislim, da ljudje nasploh to čutijo in cenijo," pripoveduje simpatični glasbenik, ki doda, da vsega skupaj ne bi dosegel, če ne bi imel podpore prijateljev ter podpore mame in sestre.
"Moji prijatelji so me vedno podpirali pri glasbi, ne vem pa, ali so stoodstotno verjeli vame in si mislili, da bom kdaj prišel tako daleč. Jaz pa sem vedel že od prvega trenutka. Z očetom nimava konkretnih stikov že od ločitve staršev, torej dobrih deset let. Od takrat ga ni zanimalo, kaj se dogaja z mano in v mojem življenju, kaj šele to, kako mi gre v glasbeni karieri. Mama in sestra sta me vedno podpirali in tudi verjeli vame, vendar mislim, da sta zdaj tudi oni dve pozitivno presenečeni. Moram izpostaviti človeka, ki je vame najbolj verjel, ime mu je Damjan Jović. Moj dolgoletni prijatelj in producent, ki je tudi odgovoren za vse moje zadnje štiri pesmi in uspešnice, saj sva jih ustvarila skupaj. Vse, kar delam v glasbi, ustvarjam skupaj z njim. On je edini od vseh ljudi v mojem življenju, ki je v meni videl nekaj več. Za to mu bom večno hvaležen kot glasbeni izvajalec in tudi kot prijatelj."
Slovenija je njegov dom
Čeprav Saša prihaja iz priseljenske družine, je ponosen na svoje korenine. Vendar je tudi ponosen in srečen, da je Slovenija njegov dom. "Tukaj sem rojen in vzgojen, moji starši so se prilagodili in sprejeli tukajšnjo kulturo in način življenja in zelo sem jima hvaležen za vse. Po mojem mnenju so danes v Sloveniji najboljši pogoji za življenje izmed vseh držav bivše Jugoslavije. Včasih, na primer pred 20 leti, so bile tudi stvari dosti drugačne in so bile tudi vidne nekatere razlike in nestrpnost med ljudmi," pravi glasbenik, ki je v svoji glasbeni karieri čutil nestrpnost predvsem glasbenih radijskih urednikov, ki niso želeli predvajati njegovih pesmi zaradi njegovega načina izgovarjave in trdega L-ja, kot pravi sam.
"Zagovarjam in podpiram enakost in strpnost do vseh ljudi, ne glede na nacijo, vero, barvo kože itd. Zato sem zelo vesel, da se je situacija spremenila in da se je odnos med ljudmi v Sloveniji občutno popravil na boljše in da ni več takšnih razlik, kot so bile včasih. Zame obstajata samo dve vrsti ljudi, dobri in slabi, vendar ima še vsak slab v sebi vsaj nekaj dobrega. Trudim se gledati na ljudi iz pozitivne plati in vsakemu dati priložnost. Vedno sem nasmejan, pravijo, da nasmeh spreminja svet, in mislim, da je nekaj na tem," je še povedal mojster rim, ki nam je še obrazložil, kako se je rodil Challe Salle.
"Moj vzdevek je nastal spontano v krogu prijateljev. Challe pomeni ćale, srbohrvaška beseda, ki pomeni fotr. Salle pa je moj nadimek, ki izvira iz imena Saša. Kot mlajši sem se vedno družil s starejšimi in za svoja leta sem bil vedno bolj zrel in izkušen, zato sem svojim vrstnikom vedno pridigal glede nekaterih stvari, in tako so se začeli šaliti: 'Okej, fotr, v redu je, no,' in nekako so povezali na ćale sale, ki se rima. Jaz pa sem potem po občutku to spremenil v Challe Salle, ker mi je zvenelo bolj umetniško. Zmeraj sem bil zelo zrel za svoja leta, najprej v vrtcu, pozneje z vrstniki v osnovni šoli, nato pa doma, ko so se starši ločili in sva z mlajšo sestro ostala sama z mamo. Takrat sem bil prisiljen prevzeti očetovsko vlogo in nositi hlače v družini. Tudi zdaj se vidim v taki vlogi kot glasbenik, svoje izkušnje in določeno modrost, ki jo imam, želim prenesti na druge in na njih pozitivno vplivati, še posebej na mlajše. Želim jim povedati svoje zgodbe, pokazati svet iz druge plati in jim pomagati na njihovi življenjski poti," je zaključil priljubljeni glasbenik.
Besedilo: Alesh Maatko // Foto: Helena Kermelj, osebni arhiv