Čudoviti utrinki s posebnega dogodka: Iris Mulej in njena mama skupaj praznovali 100 let

Najprej čestitke obema, vam in vaši mami za rojstni dan! Videti sta čudoviti! V čem je vajina skrivnost …

Hvala za čestitke in prijazen kompliment! Nimava nobene skrivnosti. Menim, da so za velik del najinega videza zaslužni dobri geni, preostalo pa je način življenja. Nikoli nisva kadili, prav tako nobena od naju me mara alkohola. Mami sicer občas- no spije kavo, jaz pa nisem ravno kofetarca in jo spijem le včasih za gušt. Ampak včasih je tudi ne srknem po nekaj mesecev, da si laže predstavljate, koliko jo dejansko spijem. Vse našteto pa ima, kakor vsi vemo, velik delež pri staranju. Aja, pa še to, ker je ravno poletje. Močnemu soncu sem se vedno izogibala, preostali del dneva pa ščitila s kremo in klobuki.

Moja mami pri tem ni tako pridna, zase pa verjamem, da je vse to velik razlog, zakaj pri štiridesetih nimam niti ene globlje gube na obrazu. Zlobni jeziki pravijo, da uporabljam botox, ampak na to sem se že navadila, saj tako pametujejo že zadnjih 20 let. Dejstvo je, da ga nikoli nisem poskusila in tudi nimam te želje, da bi ga.

Moje prijateljice, ki ga uporabljajo, pravijo: "Iris, začni ga uporabljati, dokler nimaš globokih gub, ker potem je prepozno." Jaz pa zaenkrat prisegam na ročno masažo, obrazno jogo in zdravo prehrano. Tisti, ki pa uporabljajo botox, ga morajo redno, saj se njihov obraz kar povesi, če ne dobijo pravočasno nove doze. Nočem preveč govoriti čez botox, ker mogoče mu pa le kdaj dam priložnost, a zaenkrat ne vidim potrebe po tem. In ne pozabite tudi na veliko tekočine ter na naravno in vlažilno kozmetiko.

Nobena skrivnost pa ni, da sta z mamo zelo povezani. Kako vzdržujeta stike, saj z družino živiš v Budvi?

Ja, res je, od nekdaj nisva samo mama in hči, ampak sva tudi zelo dobri prijateljici. Zato moram priznati, da mami kar pogrešam, odkar živimo v Črni gori. Pred korono sem potovala v Slovenijo vsak drugi mesec, sedaj pa je minilo že dve leti, odkar sem bila zadnjič. No, do tega ponovnega izleta konec junija. Sicer se pa pogosto slišimo z raznimi videoklici.

Kako to, da sta se odločili praznovati v Sloveniji, ne v Črni gori? Ali vas mama sicer pogosto obišče?

Za to, da bova praznovali v Sloveniji, sem se odločila jaz, in sicer zato, ker sem po dolgem času odpravila v Slovenijo. In to ravno zdaj, ko imava obe rojstni dan – jaz 19., mami 20. junija. Mami pa me je do zdaj obiskala le enkrat, saj je svojih zadnjih 20 let posvetila otrokom iz problematičnih družin.

V tem času je omogočila dom 10 otrokom, tako da je bilo zanjo praktično nemogoče kam iti. Vozila jih je v šole, hodila je na šolske sestanke, na sestanke s socialnimi delavkami in razne družinske obravnave na sodiščih ... O počitnicah je lahko le sanjala. V tem času pa so tudi otroci že zrasli.

Ena od punc je že poročena in si je ustvarila družino, drugi pridno služi v slovenski vojski, dve zdaj že polnoletni sestri sta se lani odselili na svoje, nekateri so se lahko vrnili k staršem ... Tako je letos prvo leto, da je njena hiša prazna. No, skorajda, doma je še moja sestra Marjana, ki pa zaradi študija preživi večji del v Ljubljani. Tako da je zdaj dejansko tudi možno, da bo mami konec poletja prišla k nam na obisk. Vmes ne more, saj skrbi za svoj vrt in sadovnjak, ki bi se v tej vročini samo posušil.

Kako se vaša mama razume s svojim zetom?

Z Admirjem dobro razume in je še posebno zadovoljna, ker ve, kako zelo je on točen – vojaško discipliniran je tudi zaradi svoje dolge vojaške kariere v Afganistanu –, jaz pa sem bila s točnostjo vedno skregana. No, malce sem se izboljšala, verjetno pa ne bom nikoli tako točna, kot bi si to želela mami ali Admir, tako da me oba še vedno kdaj živčno čakata.

Kdo vse je prišel na slavje in kdo je vse to organiziral?

V mislih sem imela manjše druženje, tako da sva z mami povabili le nekaj skupnih prijateljic. Organizacijo sem prepustila hotelu Rose Bled, ki stoji na krasnem kraju v bližini Blejskega jezera. Posebno všeč mi je, da imajo za hotelom prekrasen travnik, ki je stran od ceste, kar je odlično za vse mamice z otročki. Ta travnik so zelo lepo opremili z otroškimi šotori, velikimi plišastimi medvedi in baloni, tako da smo mamice v miru uživale v okusni hrani in klepetu Seveda smo tudi tekale za otroki, ampak precej manj, kot če ni bili kje zaprti in omejeni s prostorom.

Se vam zdi, da z leti postajate mamina kopija?

V nekaterih stvareh pa prav zares. Gre točno za tiste stvari, za katere sem včasih mislila, da niso pomembne oziroma sem prednost dajala drugim stvarem v življenju. Šele sedaj spoznavam, kako zelo res je to, da se z leti spreminjamo, izkušnje nas delajo pametnejše in drugačne, najpomembneje pa je, da rastemo, seveda duhovno.

Povejte kaj o tem, kako vzgajate svoja otroka. Tako, kot je mama vas?

Da, lahko bi kar rekla, da podobno, kot je mami mene. Otrokoma želim že zelo zgodaj prikazati, kako pomembno je spoštovati naravo, da smo vsi v bistvu del narave in da lahko vsi živimo v sožitju. To pomeni, da ne ubijamo insektov, ker se jih bojimo. Učim ju tudi, da se ne bojita raznih pajkov, hroščkov, mravelj ...

Če jih najdemo v hiši, jih samo prestavimo ven, v njihov naravni dom. Prav tako ne mečemo smeti v naravo. Učim ju nabirati sadje in zelenjavo direktno z drevja in z vrta, pojesti tudi peške, saj so zelo hranilne, in ne komplicirati, če je kje kak košček zemlje. Velikokrat rešimo kakšno živalco, želve, ptičke, čebelice, mucke ... Seveda ju učim tudi spoštovanja do vseh ljudi. Vsi smo enakovredni, do vseh moramo biti prijazni, tudi če kdo z nami ni. Mogoče pa ima težave in je nesrečen, zato je nesramen do ostalih. Poleg tega pa ju učim, da se morata znati tudi postaviti zase, da na njiju ne sme nihče vpiti ali ju udariti.

Koga otroka bolj upoštevata, vas ali Admirja? Sta stroga starša ali popustljiva?

Mene, ker sem z njima bolj stroga. Admirju se bolj smilita in ga lahko vrtita okoli prsta. Že tako majhna naju imata oba naštudirana.

Z jezikom gotovo nimata težav, glede na to, da v Budvi tudi hodita v vrtec …

V vrtec za zdaj hodi le Isabella in sicer od svojega tretjega leta. Tudi Arrona bom verjetno dala v vrtec šele pri treh letih. Moje delo poteka od doma, zato mi ni obvezno otroka dati prezgodaj v vrtec. Seveda bi mi včasih prav prišli mirni dnevi, ko skušam doma hkrati spraviti v red službo, hišo in otroka, ampak to so pač sladki problemi materinstva.

Glede jezika pa za otroke načeloma ni težav, saj so v tem obdobju kot gobice, ki vpijejo vse, kar vidijo in slišijo, njihovi možgančki pa delajo 300 na uro. Isabella hodi v zasebni ruski vrtec in verjetno bo obiskovala tudi šolo in njihovo akademijo. Ta njihov ruski program je čisto drugačen od klasične državne šole. Tako da se v vrtcu uči rusko in angleško, doma govorimo slovensko, zunaj z domačini pa srbsko.

Ali zelo pogrešate Slovenijo in prijatelje? Si kdaj želite, da bi se vrnili?

Pogrešam, seveda, najbolj mami in prijateljice. Zelo mi manjka tudi možnost nakupa milijona izdelkov, ki se jih tu v Črni gori ne dobi, tako da iz Slovenije vedno nesem petkrat toliko prtljage, kot sem je imela na poti gor.

Se vam zdi, da je 40-letnica velika prelomnica ali je to le številka?

Zame je le majhna številka. Na tem planetu in v tem življenju smo ljudje le kratek čas in kar naredimo v tem času na svoji zavesti ter duhovni rasti, to je tisto, kar zame šteje.

Ko vam sledimo na spletu, se zdi, da ste popolna mama in sopotnica. Kako vidite sami sebe?

Za svoja dva otroka sem nedvomno popolna, saj vsak otrok svojo mamo vidi kot popolno osebo. Za njiju sem oseba, ki zna in zmore vse. In ravno to otroško prepričanje mi daje zagon in moč, da se trudim biti najboljša, kar lahko. Priznam pa, da mi ne vedno ne uspe.

Za svoj neuspeh štejem izpade jeze, ko sem do njiju nepotrpežljiva ali ko jima kak dan zaradi dela ne namenim dovolj časa. Tako da se ne pustite zavesti lepim fotografijam na Instagramu, pa četudi so naši ujeti trenutki vizualno lepi. Spodaj velikokrat napišem tudi dejansko stanje kakšnega napornega dne. Mislim, da me bo večinoma mamic oziroma staršev razumela.

Kako boste preživeli letošnje poletje? Boste ostali v Budvi ali boste kam odpotovali?

Bom kar na črnogorski obali, saj v teh časih, ko moraš delati teste in nositi masko, sploh ne želim nikamor potovati. Tu se odlično počutimo, očitno pa tudi turisti, saj imamo spet noro sezono.

Vprašanja na kratko

• Najljubša knjiga: Hm, težko bi izbrala eno najljubšo ... Trenutno berem 12 pravil za življenje Jordana B. Petersona.
• Najljubši parfum: Vonj po vrtnicah. Uporabljam samo tiste iz naravnih eteričnih olj, brez umetnih dišav.
• Zadnji film, ki si ga gledala: Avatar. Že ene šestič, skupaj z Isabello.
• Najljubša hrana: Sladek pečen krompirček z majonezo ali pa katerakoli pečena zelenjava s sirom. Pa obvezno čokolada.
• Pregreha, ki se ji ne moreš upreti: Čokolada.

Napisala: Sandra Bratuša // Fotografije: Metka Majcen

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču