Slovenska umetnika Miranda Rumina in Dalaj Eegol, nekoč znan kot Ali En, ki že šest let živita in ustvarjata v indijskem mestu Auroville, sta konec lanskega leta doživela najhujšo nočno moro. Predel, kjer živita, je namreč prizadel močan ciklon, ki je za seboj pustil grozno opustošenje.
Zato sta se odločila, da bosta prek svojega umetniškega društva Kerubin organizirala dobrodelno umetniško akcijo za pomoč pri obnovi mesta, ki ga je konec decembra opustošil ciklon Thane. Auroville je mesto na jugovzhodu Indije, ki je nastalo po ideji francoske umetnice Mirre Alfasa in indijskega modreca ter borca za osamosvojitev Sri Aurobinda. Trenutno tam stalno živi okrog 2.200 ljudi z vsega sveta, načrti so narejeni za 50 tisoč prebivalcev. Mesto, ki deluje pod okriljem Unesca in indijske vlade, je zgled življenja za sožitje med ljudmi in naravo.
‘’V 50. letih prejšnjega stoletja so na območju Aurovilla, kjer je bila prej puščava, zasadili ogromno število dreves. Skoraj vsa ta drevesa so zdaj padla v eni sami noči. Prizadeto območje je veliko za pol Slovenije. Indija je precej kaotična dežela, zato po katastrofi ni bilo nobene organizirane pomoči. Vsak se je moral znajti sam. Ljudje še vedno odpravljajo škodo okrog svojih domovanj. Ocenjujem, da je dela za najmanj tri leta. Zato vabim ljudi, ki jim je prostovoljstvo blizu in imajo radi naravo, da se nam pridružijo. V zameno za pomoč jim ponujamo brezplačno nastanitev in hrano. Iščemo ljudi, ki znajo delati in živeti z naravo. Tu so umetniški ateljeji, obkroženi z divjo naravo,’’ pravi Dalaj Eegol, znani slovenski raper in slikar.
Multimedijska umetnica Miranda pa se še vedno spominja krute noči: ‘’Še nikoli v življenju nisem bila priča taki moči narave. Drevo, ki ga dva komaj objameta, je bilo izruvano, čeprav je imelo 15 metrov dolge korenine. Skoraj 90 odstotkov dreves je bilo izruvanih v komaj dveh urah. Bilo je kot najhujša nočna mora. Ko smo zjutraj zagledali svetlobo, smo čutili veliko olajšanje, vendar nismo bili pripravljeni na to, kar nas je čakalo zunaj, kjer smo naleteli na najhujši prizor naših življenj, ki so se v celoti spremenila, in to dobesedno čez noč.’’
Osemnajst dni so bili brez elektrike, tako da niso mogli uporabljati niti hladilnika niti pralnega stroja, in so imeli komaj kaj vode, saj jo črpajo iz zemlje, za to pa potrebujejo električno črpalko. Prebivalci so se najprej dva dneva samo izkopavali iz hiš, nekateri predeli pa so še vedno neprehodni. ‘’Otroci so šli šele pred nekaj dnevi v šolo, ker so do takrat tudi oni razsekavali drevesa. Nenavadno je bilo videti punčke, mlajše od deset let, z mačeto v roki in bosih nog, kako z odraslimi delajo vse dneve,’’ pripoveduje šokirano.
Čeprav je bila to ena izmed najhujših izkušenj, Miranda in Dalaj nista želela zapustiti Aurovilla. O dobrodelni akciji sta začela razmišljati že pred šestimi leti, ko sta se preselila v Indijo, in končno je prišel čas, da izpeljeta to idejo.