Damjan Damjanovič: Kandidatura za župana je bila življenjska šola!

26. 7. 2015
Deli

Nekdanji žirant televizijskega šova Damjan Damjanovič je vsestranski človek, ki že nekaj let uspešno vodi Slovensko filharmonijo. Zamikala ga je tudi politika, a kot kaže, še ni prišel pravi trenutek, da bi zajadral z novimi izzivi. Nič zato, so pa tukaj zanj drugi, ki mu polnijo že tako zapolnjen delovnik.

Story: Lani je bilo za vas precej razburljivo. Ste se oddahnili od vsega ali imate že načrte za nove podvige?

Bilo je razburljivo in zanimivo, nepozabne izkušnje. Za oddih ni bilo časa, ker je moje delo polno dinamike in izzivov. Načrtovati in ustvarjati ter uresničiti je bistvo našega dela, pri katerem nam včasih uspe tudi kaj nemogočega, in takrat lahko s ponosom rečemo, da smo naredili podvig.

Story: Kaj vas je lani najbolj zaznamovalo? Je tudi kakšna stvar, ki se je ne bi lotili ali pa bi se je morda lotili drugače?

Kandidatura za župana Ljubljane je lani vsekakor pustila na meni poseben pečat. Spoznanja, ki sem jih pridobil na vseh nivojih, so neprecenljiva. To je bila življenjska šola, kakršne ti ne more dati nobena fakulteta. Spoznati premnogo ljudi, predvsem pa sebe, to je nekaj, česar se ne da opisati, to je treba preprosto doživeti. Za noben trenutek, ki sem ga v tem obdobju doživel, mi ni žal, in če sem malo provokativen, bi pozval vse gostilniške debaterje, naj kar gredo v akcijo! Prepričan sem, da bodo spremenili marsikatero mnenje o vsem, kar se dogaja okrog nas, in že s tem vplivali na svoje okolje.

Story: Kako ste se v vsem tem znašli? So bili kdaj trenutki, ko bi raje odnehali in se skrili v siv turoben vsakdan, ne da bi se izpostavljali?

Preden se sleherni izmed nas odloči za takšen korak, kot sem ga sam storil že pred leti s kandidaturo za direktorja Slovenske filharmonije ali lani za župana Ljubljane, mora s sabo opraviti temeljit razgovor. Ko sprejmeš odločitev, vrnitve ali izstopa ni. Se pa ljudje med sabo razlikujemo, nekateri so naravnani za hojo proti toku, drugi so sledilci. Sam spadam v prvo skupino.

Story: Ste precej dinamičen človek, ki vedno znova stremi k izzivom. Kateri so zdaj najvišje na seznamu?

Uh, jih je kar veliko, ampak trenutno mi je najpomembnejši, da s sodelavci pozicioniram Slovensko filharmonijo kot osrednjo kulturno institucijo v državi, ki jo bodo ljudje sprejemali kot nacionalni ponos in se bo sleherni Slovenec z njo identificiral. Zelo sem žalosten, da pri nas vedno častimo človeka šele, ko ga ni več med nami, v času življenja pa si izmišljujemo tisoč argumentov, samo da ne bi bilo treba priznati njihovih sposobnosti in da ne bi višje dvignili glave od nas. Poglejmo samo Slavka Avsenika - če ga ne bi predsednik republike Borut Pahor nagradil z državnimi častmi, nikoli ne bi dobil priznanja ter dokaza za svoj pomen ne samo za slovensko glasbo, temveč tudi za ves slovenski narod. Celotno kariero ga je tujina neprimerno bolj častila kot mi, ki bi že zdavnaj morali npr. cesto med Ljubeljem in Begunjami poimenovati po njem.

Story: Začel se je že 63. Ljubljana Festival, ki bo trajal vse do 28. septembra. Orkester in Zbor Slovenske filharmonije bosta nastopila tudi pod taktirko priznanega poljskega skladatelja in dirigenta Krzysztofa Pendereckega. Nam zaupate, za koga gre in kaj to pomeni za filharmonijo?

Maestro je vsekakor živa legenda glasbe 20. in 21. stoletja. Gre za izjemno osebo, ki se je zelo dobro vklopila v naše okolje in, kar je še bolj razveseljivo, oba umetniška ansambla dosegata z njim neverjetno visok poustvarjalni nivo. Dogovorili smo se tudi že za prihodnje sodelovanje.

Story: V začetku leta se je Slovenska filharmonija vrnila iz Omana, kjer ste že tretjič nastopili v Kraljevi operni hiši Muškat. Spremljali ste znameniti stuttgartski baletni ansambel. Kako je bilo?

Izjemno. Baletni ansambel je vrhunski in takšni koprodukcijski projekti so vedno zanimivi. Orkester se je pripravljal že v Ljubljani, v Omanu pa smo se prvič srečali, opravili skupno vajo in potem izvedli dve baletni predstavi. Občinstvo in omanski managerji so bili navdušeni.

Story: Dve leti zaporedoma ste bili tudi podporniki Europe Donne in ste pripravili koncert, posvečen združenju. Kaj vam tovrstne akcije pomenijo in ali lahko tudi letos pričakujemo kaj podobnega?

Naše poslanstvo je, da ustvarjamo in delujemo v javnem interesu ter da osrečujemo ljudi. Na to smo še posebej ponosni in to velja tudi v primeru akcije Europa Donna. Podobna sodelovanja in akcije pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Story: Glede na to, da so se začeli dopusti, kam vas bo odneslo in kako ga boste preživeli? Ob sproščanju na motorju, kaj pa, recimo, planine? Kolikor vem, zelo radi berete. Kaj imate trenutno na bralnem seznamu?

Šel bom na morje in mislim, da bom en teden samo spal, saj nisem bil na dopustu že dve leti. Planine obdelam z motorjem prek prelazov. (smeh) Ko se bom naspal in si malo oddahnil, pa bom nadaljeval branje knjige Zorana Milivojevića z naslovom Formule ljubezni. Menim, da bi to knjigo, ki govori o medsebojnih odnosih, moral prebrati sleherni med nami.

Story: Motor in konji so že nekaj časa vaša velika strast. Kako pa kaže kaj z družino, otroki in poroko? Kaj vam pomeni ljubezen in kaj menite o današnjih partnerskih odnosih?

Enako, kot jih v svoji knjigi opisuje avtor, ki sem ga omenil: zelo realno. Prihodnost bo prinesla, kar mi je pač sojeno. In trenutno se počutim zelo dobro.

Napisala MIMA, fotografije Goran Antley, osebni arhv