Damjan Murko je na svoji koži izkusil, da nesreča ne počiva

Damjan Murko je na svoji koži izkusil, da nesreča ne počiva (foto: Tibor Golob) Tibor Golob
Vir: Nova
8. 10. 2018

Pri vsakodnevni večerni rekreaciji si je ob sestopu s pločnika nerodno zvil gleženj. Trenutek nepazljivosti pa se je zgodil ravno v trenutku, ko ga je klicala njegova žena Maja, ki je bila v skrbeh, zakaj njegova rekreacija traja tako dolgo ...

A to še ni vse. Glede na to, da ima UKC Maribor izvrsten urgentni center, pa to za slavčka ni bilo dovolj. Pred vrati se je obrnil in se odpeljal v Celje. Da ima Damjan Murko svoje 'muhe', že čivkajo golobčki, in to je znova dokazal, ko se je pred vrati UKC Maribor obrnil in se na vrat na nos odpeljal v Celje.

“V bistvu se je vse zgodilo tisti večer, ko sem zaradi gledanja v telefon in zavzetega kramljanja, da se kmalu vrnem, precej grdo stopil s pločnika,” začne pripovedovati Damjan. “Takoj sem začutil, da z mojim gležnjem nekaj ni v redu. Močna bolečina mi je dala vedeti, da moram samo še do doma in da je klinični center v Mariboru moja naslednja postaja. Pa ni bilo tako.” Stvar se je očitno še bolj zapletla, ko je Damjanu gleženj tako zatekel, da ni več mogel stopiti na nogo. “Sam pri sebi sem vedel, da gre za resnično poškodbo, da sem poškodovan precej resno in da potrebujem strokovno pomoč.”

V bolnišnico

In res. Damijan ni okleval. In ker sam ni bil zmožen do bolnišnice, je klical za pomoč znanega mariborskega dobrodelneža Uroša Apostoloviča-Apota. “Ta me je takoj odpeljal do UKC Maribor, kjer pa se je zadeva zapletla, saj je bila čakalna vrsta velika in po informacijah sem vedel, da bi moral na pregled čakati vsaj tri ure. Bolečina in oteklina pa sta naraščali,” je še potarnal Damjan. “Hočeš nočeš sem bil prisiljen, da se znajdem drugače. Osebno sem poklical v splošno bolnišnico Celje in zahteval zdravico. Takoj so me povabili na pregled in ob prihodu sem bil takoj oskrbljen. Prijazno osebje je že vedelo, da prihajam. Nad njihovo strokovnostjo in prijaznostjo sem bil navdušen,” je še zaključil Damjan. In kaj je bilo z gležnjem, nas je še zanimalo? “Oteklina še ostaja, vendar bolečina po zvitem gležnju pojenja. Ob tej priložnosti bi se osebno rad zahvalil Splošni bolnišnici Celje in dr. Ani Mariji Ledinšek. Zaradi njihovega hitrega odziva bom za konec tedna že lahko stal na odru. Zdaj pa sledita počivanje in strogo mirovanje.”

Besedilo: MIMA // Fotografija: osebni arhiv

Priporočamo