Na prečudoviti lokaciji sta si večno zvestobo obljubila zaljubljenca Nick Rawdon-Jones in Natalija Osolnik. Ena izmed naših najuspešnejših manekenk je tako čez noč postala gospa Naty Rawdon-Jones, kar zveni prav tako pravljično kot njeno življenje v zadnjem letu, ko je spoznala princa na belem konju in se preselila v London.
Z njima smo bili že od začetka in prvi poročali tudi o njuni romantični zaroki, zdaj pa je Natalija ekskluzivno za Story spregovorila še o njunem najlepšem dnevu, poroki na romantičnem Bledu. Gostje so na poroko prispeli iz kar 15 različnih držav, o spektaklu so poročali tudi v brazilski reviji Glamour, par pa si je obljubil, da se bo iz Miamija prav vsako leto na obletnico poroke vrnil na mesto, kjer sta se poročila.
Story: Kakšen je občutek, ko ste postali gospa Rawdon-Jones? Mislili smo, da boste Osolnik-Jones ...
Po tradiciji od moža prevzameš zadnji priimek, a sva se odločila, da bova imela kar skupni priimek zaradi nadaljnjih načrtov.
Story: Ste že dojeli, da ste žena?
Super je in mislim, da točno tako mora biti. Najbolj se smejiva, ko drug drugega predstaviva ljudem. Nick, ko reče na primer: "To je moje dekle ... Ne, v bistvu moja žena." (smeh)
Story: Kaj je bilo najlepše pri poroki?
Najlepši je bil cerkveni del, ker sva naredila obred in si izmenjala obljube v slovenskem, angleškem in brazilskem jeziku.
Story: Tudi vaša zaobljuba je bila v brazilskem jeziku?
Tudi, ja. Ne vprašajte me, da ponovim, ker ne bi znala. (smeh)
Story: Ste se nemudoma prepustili solzam?
Jokati sem začela že, ko me je moj oče pripeljal v cerkev in predal Nicku ... Šele takrat mi je postalo jasno, kaj se dogaja.
Story: Kako je potekala poroka na romantičnem otoku sredi Bleda? Sta tudi 'zvonila', kot veleva tradicija?
Sva, a ker je tako deževalo, zvonca skoraj ni bilo slišati, zato sva močno vlekla za vrv, da se je skoraj strgala, in temu smo se res nasmejali. (smeh)
Story: Gostje, ki so prispeli z vsega sveta, so bili gotovo navdušeni nad Bledom in poroko, kajne?
Sprva nam je zagodlo vreme, ker je deževalo in je bilo mraz, in ko se je začel cerkveni del poroke, je kar lilo, zato sploh nismo vedeli, ali bomo lahko prišli z otoka nazaj na kopno. Resda je deževalo, a mi smo se imeli tako lepo, da tega skoraj nismo opazili. Na otoku smo ostali še eno uro in nič hudega nam ni bilo. Ko smo se pozneje peljali nazaj na kopno, pa je bilo tako lepo, kot da bi bilo narisano. Sneg je pobelil vrhove gora, malo je rosilo in svetilo sonce, lepše ne bi moglo biti. Kot da bi bilo darilo iz nebes ...
Story: Nato ste odhiteli še na blejski grad, kajne?
Tam je bila še civilna poroka ...
Story: Za vsak primer ste se dvakrat, da je prijel 'štempelj' ... (smeh)
Tako je. (smeh)
Story: Zakaj sta se z Nickom pravzaprav odločila za poroko na pravljičnem Bledu?
Nick si je želel, da bi se poročila na Bledu, ker sem jaz iz Slovenije in ker nisva skoraj nikoli tu. Zdelo se mu je lepo in tudi meni je bilo prav noro, da sva se odločila za Slovenijo. Gostje so na najino poroko pripotovali iz kar 15 različnih držav. Vsega skupaj skoraj 160 svatov ...
Story: Kakšna je bila atmosfera na pogostitvi in kakšen vajin prvi ples?
Najin prvi ples je bil odličen. Sploh ga nisva imela časa vaditi, ker sva imela toliko dela s pripravami. Prvi ples je bil spontan in je bil videti zelo lepo, nič kaj 'narejeno', ker sva zaplesala iz prve. Najina pesem je bila Thinking out loud Eda Sheerana ...
Story: Se je zabava zavlekla pozno v noč?
Seveda, imeli smo harmoniko in didžeja, tako da smo bili na plesišču do štirih zjutraj. Glede na to, da smo se zbudili že ob šesti uri zjutraj in ostali do štirih zjutraj naslednjega dne, smo bili kar dobri. (smeh) Igral nam je ansambel Viharniki, ki so prijatelji mojega očeta, manjkala pa ni niti folklora, tako da je bilo res čisto 'slovensko'. Tudi gostje iz tujine so nas presenetili, saj so še več plesali, kot plešemo Slovenci. (smeh) Nismo se ustavili, nenehno smo bili na plesišču.
Story: Je bila zabava tudi kaj brazilsko obarvana?
Imeli smo brazilsko glasbo, na katero so vsi plesali. Sicer pa je Nick poskrbel za posebno presenečenje, ko je imel govor v slovenskem jeziku. Večinoma je govoril na pamet in res vsa čast Nicku. Vsi smo bili popolnoma presenečeni, ker ni nihče vedel za to.
Story: Ste si za poročno slavje izbrali kakšno posebno torto?
Ja, kremšnite. (smeh) Moja najljubša sladica že od otroštva, pa sva rekla, da enostavno morajo biti kremšnite.
Story: Vas je kaj še posebej ganilo?
Tudi to, da je moj oče, ki sicer nikoli ne govori, imel svoj govor, ki je bil prelep, in da je mama uredila, da so naju od Vile Prešeren pa vse do gradu peljali konjički. Vse je bilo tako lepo, kot v pravljici.
Story: Tudi vaša obleka je bila dih jemajoča. Glede obleke ste sprva imeli drugačne načrte, kajne?
(smeh) Tako je, malo sem si premislila tik pred zdajci in si omislila drugo obleko, ki je bolj ustrezala ambientu in temu, kar smo imeli namen narediti. Pomislila sem, da je vseeno morda bolje izbrati bolj pravljično obleko, ki je še vedno v mejah normale. Sodeč po reakcijah vseh se mi zdi, da sem se prav odločila. Tudi tančica z vlečko je prišla z obleko, le naramnice na hrbtu sem izdelala naknadno.
Story: Bo šla obleka naprej vajinim potomcem, morda hčerki?
Ne vem, mislim, da bo ostala. Zdaj bo predvsem izziv, da jo oblečem vsako leto na obletnico poroke. (smeh)
Story: Sicer pa je bila lepa tudi vaša sestra in priča Valentina, ki je bila v rumeni obleki.
Ravno to je bilo zanimivo in pravzaprav neverjetno, da je bila Valentina v rumenem, Nickova priča in sestra Nataša v zelenem, Nick v modrem in jaz v belem, kar so barve brazilske zastave! To ni bilo načrtovano, čisto naključno se je zgodilo.
Story: Očitno je bilo usojeno. Se je pripetila še kakšna posebna prigoda?
Nick je naslednji dan, ko sploh še nisva bila poročena niti cel dan, skočil v jezero in se, ko je priplaval iz vode, pohecal, da je izgubil prstan. Ko se je nato iz vode povzpel po stopnicah, mu je prstan res zdrsel s prsta naravnost v jezero, globoko devet metrov. Nikakor ga nismo mogli najti, ker je dno jezera blatno in prstan se je izgubil. A zgodba se nadaljuje! Tam je bil tudi fant iz Grand hotela Toplice, ki mu je bilo zelo hudo za naju in je poklical svoje prijatelje, ki so s potapljaško opremo pozneje prstan našli na dnu jezera. Tako prijazni so bili in res sva jima hvaležna. Bilo je kar hudo, ker nisva bila poročena niti en dan, pa se je že izgubil prstan ... Ampak pomembno je, da smo ga dobili nazaj.
Story: Sreča. Kam bosta odpotovala na poročno potovanje?
Zdaj morava urediti toliko stvari, od dokumentov do vizuma, ker se seliva v Miami. Poročno potovanje bo prišlo na vrsto šele avgusta. No, saj ga imava zdaj doma malo. (smeh) Moja mama je tako zlata, da nama streže od spredaj in zadaj.
Story: Zdaj boste vsi malo več potovali po svetu, kajne?
Bomo morali. Seliva se septembra in nič me ne skrbi, morda le to, da bo precej težje kot iz Londona hoditi nazaj domov.
HVALEŽNA VSEM, KI SO POMAGALI
"Nisem pričakovala takšne pomoči"
Natalija je bila navdušena nad vsem, kar so zanjo naredili prijatelji in znanci. Kot manekenka je veliko delala z ljudmi, ki so ji tudi na najbolj poseben dan v njenem življenju nesebično priskočili na pomoč. "Že ob pol sedmih zjutraj na dan poroke je k meni prišla Saša Kersnik iz Med in Mleko, ki mi je naredila pričesko, pomagala pa mi je tudi prijateljica Višnja, ki je uredila, da so mi v salonu Dermale uredili kožo, v ljubljanskem salonu Viki's place pa nohte in obrvi." Velika zahvala gre tudi prijateljici Špeli Repnik, ki je organizirala vse glede civilne in cerkvene poroke. "V četrtek pred poroko pa sem Nickove starše peljala v restavracijo As, kjer so nas presenetili z izjemno večerjo," še doda Natalija, ki ni pričakovala takšnega odziva in je vsem iz srca hvaležna za vso pomoč.
Napisala Manja Plešnar, fotografije osebni arhiv, Grega Gulin