Darja Gajšek: Aktivna in delovna tudi med nosečnostjo

Darja Gajšek: Aktivna in delovna tudi med nosečnostjo (foto: Marko Delbello Ocepek) Marko Delbello Ocepek
Vir: Lady
18. 5. 2017

Za Darjo Gajšek se mi je zdelo, da je, poleg tega da je ena najskrivnostnejših slovenskih estradnic, tudi neulovljiva, saj sva se za tale intervju dogovarjali skoraj ves mesec. No, ko nama je uspelo, sva se prijetno zaklepetali in zaupala mi je marsikaj iz svojega življenja in pojasnila tudi, zakaj prej ni imela časa.

Darja je ena bolj zaposlenih ljudi, kar jih poznam. In takšen tempo ima tudi v nosečnosti. Ker izhaja iz preproste kmečke družine in je večino otroštva preživela na njivi, je pridobila trdne delovne navade, zaradi katerih je danes verjetno tako uspešna.

Pred kratkim ste javnost in oboževalke ter oboževalce razveselili z novico, da ste v pričakovanju. Kako se počutite kot nosečnica?

Moram povedati, da sem ena izmed srečnih nosečnic, saj nisem niti enkrat bruhala, nisem imela niti ene slabosti in mi do zdaj ni bilo treba niti en dan izostati od dela. Sem kar hvaležna tistemu nad nami, da je tako in upam, da bo šlo tako tudi vse do poroda, glede na to, da je pred vrati vendarle poletje. Sezona dela še traja, čaka me še nekaj nastopov, posneti moram še nekaj oddaj, tako da upam na najboljše.

Še vedno veliko delate in ste aktivni, si boste pred avgustom, ko pride vaš dojenček, vzeli kaj časa za počitek?

Glede na to, da me maja čaka še nekaj snemanj oddaje Slovenski pozdrav, junija bom delala še pri nekem drugem projektu, potem pa je tukaj še Radio Rogla, s katerim letos praznujemo 20. obletnico, v okviru tega nas čaka še praznovanje z veliko zabavo na prostem na Štajerskem – Dvajset-letka, mislim, da bom vse do tistega 24. junija še krepko delala.

Potem pa nameravam še na morje za kakšen teden ali dva. Nekaj dni pred načrtovanim datumom porod, pa upam, da bom več počivala. Predvsem pa najbrž preverjala, ali imam vse stvari za dojenčka. Kar nekaj mojih prijateljic je letos v veselem pričakovanju ali pa so že rodile, in ko se pogovarjam z njimi, se najbolj obremenjujem s tem, da marsičesa za otroka še nimam, pa je do poroda še dobre tri mesece.

Najbrž bom zadnje dneve iskala sezname in delala kljukice, ali imam vse potrebno. Čisto možno je, da bo po porodu moj Alen odšel še kaj kupit, ko mi bodo v porodnišnici povedali, kaj mi še manjka. Prav tako ne bo dolgega počitka po rojstvu, saj bo nova sezona snemanj Slovenskega pozdrava na vrata potrkala že septembra, kar pomeni, da se na delo nameravam vrniti dober mesec po porodu.

Pa ste sploh že kaj pripravili za prihod dojenčka?

Za zdaj nisva pripravila še nič, razen tega, kar sva dobila v dar: nekaj bodijev in tetra pleničk. Sicer pa v večji nakup po otroško posteljico, previjalno komodo, voziček in podobno z Alenom še nisva šla. Zdaj še izbirava: najprej si ogledujeva vse, kar sploh je na voljo, potem je mnogo takšnih in drugačnih priporočil, tako da še izbirava. Sobica je sicer že pripravljena, da se pohištvo postavi, vendar pa bo trajalo verjetno še kakšna dva meseca, preden bova vse nabavila.

Dobili boste punčko?

Po morfologiji je bilo rečeno, da naj bi bila punčka, vendar še ni stoodstotno, ker je bila zelo skrivnostna. Po eni uri pregleda so rekli, da je 90-odstotna verjetnost, da naj bi prišla deklica.

Se deklice veselite, ste si je želeli?

Iskreno povedano, nisva imela nobene želje. Predvsem si želiva, da bi bil otrok zdrav. Ob vseh zgodbah, ki jih beremo danes, je zdravje edina stvar, ki si jo želiš pri otroku in pri svojih bližnjih. Šele zdaj dojemam ta stavek, ki so ga vedno govorili starši pa stari starši, ko so na svet prihajale moje nečakinje ali pa ko so rodile moje prijateljice in so babice vedno govorile: karkoli bo, samo da bo zdravo. In takrat ne dojameš tega tako zelo kot sedaj, ko je tukaj že šesti mesec nosečnosti, ko že zelo čutiš brcanje otročka v sebi, ko je otrok težak že skoraj kilogram in se tudi telo začne drugače obnašati, takrat si res želiš samo zdravje.

Sta si s partnerjem Alenom otroka želela ali je bila nosečnost presenečenje?

Pravzaprav oboje. Večkrat sva se pogovarjala, da narava dela v najino dobro. Jaz delam televizijsko oddajo, ki traja od septembra do maja, čez poletje pride več nastopov in dela na radiu. Moj partner je ob tem, da je fizioterapevt, tudi športni pedagog, športni trener in tudi njegova sezona dela je razporejena skozi vse leto. Tako da sva razmišljala: ko se bo otrok zgodil, naj pride na svet poleti, saj imava oba takrat največjo možnost razporeditve časa. Tako da je bilo potem, ko se je zgodilo, še toliko lepše, ko sva slišala datum poroda, ki je v začetku avgusta. Če dovolite, da se izrazim na astralni ravni: zvezde so se 'poklopile'.

Glede svoje intime ste vedno zadržani, pa vendarle me zanima, kako sta se z Alenom spoznala?

Moja intimna je še vedno pomembna in moja, pa vendar to, kako sva se z Alenom spoznala, ni skrivnost. Večina medijev oziroma virov to namreč narobe navaja.

Z Alenom sva se spoznala zato, ker je bil Alen kondicijski trener mojega sovoditelja iz oddaje Slovenski pozdrav Blaža Švaba. Takrat je namreč Blaž del leta treniral in tekel. Saj veste, glasbeniki imamo takšen poklic, da je treba biti na odru fit in treba je imeti dobro kondicijo, da lahko zdržiš šest ali pa osem ur na odru in poješ, igraš in skačeš, zraven pa še govoriš. Blaž je tako treniral z Alenom, jaz pa sem se ob koncu leta 2015 začela pripravljati na maratone, saj sem si zadala, da bom v letu 2016 pretekla vsaj štiri 10-kilometrske proge po različnih slovenskih maratonih. I

n seveda je Blaž takrat, ko je to izvedel, rekel: Veš kaj, jaz pa treniram in imam fanta zate. Jaz sem mu odgovorila: Oh, Blaž, jaz fanta ta trenutek ne potrebujem, imam toliko drugega dela. On mi je odgovoril: Potem pa pridi z mano na trening, da vsaj začneš, je zelo dober trener in ti bo lahko pomagal.

No, in tako sva se z Alenom spoznala, na enem izmed njunih treningov in sva potem dejansko začela skupaj trenirati. V prvi fazi je Alen bil moj kondicijski trener, ki me je pripravljal na tek. Iz tistih treningov, maratonov in vsega se je razvila najina lepa ljubezenska zgodba, za katero pa moram priznati, da ne jaz in ne on nisva niti mislila, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo. Sva namreč iz tako različnih sfer in delovanja, da nisva niti malo razmišljala o tem, da bi se lahko tako dobro ujela, a sva se.

Torej bi lahko rekli, da vaju ta različnost povezuje, daje čar vajini zvezi.

Da, drug pri drugem imava ravno to, kar si po tihem oba želiva. Moja želja ali pa tiha strast sta vedno bila tudi šport in ples. Vedno sem se bala maratonov, in ko sem želela preseči to cono udobja, sem šla v to smer.

Pri Alenu pa je tako, da ima zelo rad glasbo in rad poje, obožuje Robina Williamsa, veliko je hodil po Evropi in obiskoval res velike koncerte. Mogoče sva v primarni vlogi vsak zase ravno to, kar je partnerjeva sekundarna želja. Vsak od naju ima neko skrito željo ali hobi in to lahko uresničuje skozi drugega. Pri tem pa moram reči, da imam res zelo razgibano službo, ki terja praznike, vikende, rojstne dni, bolezni, vročine, gripe, angine in tukaj je pomembna veliko prilagodljivosti in podpore. Res imam to srečo, da je Alen prekrasen moški, ki me zelo podpira. Brez tega ne bi šlo. Pa tudi v obratni smeri je tako. Podpora je tista stvar, ki je najbolj pomembna od vsega.

Seznanil vaju je torej Blaž Švab, kaj pa je rekel, ko ste mu povedali, da se je med vama z Alenom razvila ljubezen?

Zelo je bil vesel. Na začetku mu z Alenom nisva povedala oziroma o tem nisva govorila naokoli. Ko je človek že nekaj star, se ne zaleti z glavo skozi zid in o tem ne govori. Nekaj mesecev najprej čakaš, si bolj previden, da se ne razve, kaj pa če se vendarle kaj zalomi. No, potem ko sva skupaj odšla na neko daljše potovanje, pa je bilo kristalno jasno. Sploh ko sva šla skupaj na poroko mojega brata, je bilo vsem jasno, da je tukaj nekaj več kot samo prijateljstvo.

► Koliko pa vam pomeni poroka, se boste tudi vi poročili?

Meni poroka pomeni zelo veliko. Glede na to, da je zdaj rojstvo otroka pred vrati, o tem še ne razmišljava, enkrat pa se najverjetneje bova. Nisem človek, ki za take stvari komplicira. Vedno se rada pošalim, da se bom poročila na, ker ob sredah so vsi glasbeniki prosti, lokali so nezasedeni. (smeh)

► Kako se je začela vaša glasbena pot, da ste začeli nastopati?

Okoli mojega 14. leta. Takrat sem postala članica vokalnega seksteta, potem sem postala članica zame prvega narodno-zabavnega ansambla, nato sem naredila svoj narodno-zabavni ansambel. Pridno smo delali do mojega odhoda k zasedbi Atomik Harmonik, po tem sem se znova vrnila v narodno-zabavne vode in ustanovila ansambel Štrajk, s katerim sem sodelovala na festivalih, zdaj pa je prišla bolj samostojna glasbena kariera. Sicer igram tudi harmoniko in z njo sem ogromno preigrala na zabavah, takšnih in drugačnih srečanjih in druženjih.

Moje življenje je bilo vedno prepleteno z glasbo, pela sem tudi pri Carmini Slovenici v Mariboru. Zaradi vsega tega sem zelo veliko manjkala v šoli in bila sem zelo vesela, da so mi pomagali tako, da sem naknadno pisala teste. Kar se študija tiče, študiram slovenščino in geografijo, je bilo pri meni tako, da sem od ponedeljka do petka hodila na vaje, v petek in med vikendom sem igrala in pela, tako da je študij verjetno zaradi tega še vedno v stagniranju in name še vedno čaka nekaj izpitov in diploma. Je pa res, da so dnevi, ko človek pade v svet dela, popolnoma zasedeni, včasih komaj najdem čas za dobro kosilo, kaj šele, da bi sedla za zvezke in se učila.

Kako se je začelo vaše delo na televiziji?

Voditeljica oddaje sem od leta 2014. Zdaj delamo že osmo sezono oddaje Slovenski pozdrav skupaj z mano. Začelo se je zaradi ansambla Štrajk, s katerim smo tekmovali na festivalu Slovenska polka in valček, ki ga je takrat organizirala oddaja Slovenski pozdrav. Takrat so me opazili in me povabili na avdicijo.

Z Blažem Švabom se sicer poznava že več kot deset let, pa me on takrat ni opazil, opazila me je producentka oddaje Tanja Lunar. Avdicija je trajala skoraj dobro uro, ni bila preprosta, a sem jo uspešno opravila in zdaj sem del ekipe.

Ko se pogovarjam z vami, se mi zdite skromni. Kako sprejemate članke o sebi, prepoznavnost na ulici?

Sem takšna, kot sem. Ne želim igrati nobene druge osebe, ker menim, da je treba biti iskren do sebe in šele takrat, ko si iskren, te bodo drugi sprejeli takšnega, kot si. Osebno menim, da v Sloveniji nekih zelo slavnih ljudi ni.

Slovenija je zelo majhna in lepa država in nekateri obrazi so prepoznavni zdaj, drugič drugi. Meni je to zelo ljubo, saj v Sloveniji doživiš res lep sprejem na ulici. Pri nas ni nekega hollywoodskega glamurja, na enem območju Slovenije je moj obraz bolj prepoznaven, na drugem območju pa neki drug obraz. Mislim, da je treba ostati na realnih tleh, veliko delati, saj vsaka oddaja vzame ogromno časa, pisanja scenarijev, razmiš­ljanj, sestankov, analiz ... Samo temu je treba slediti in hoditi po čistem makadamu, ker zlatih cest pri nas ni.

Kaj pa počnete takrat, ko se sprostite, umirite in si vzamete čas zase? Zdi se mi, da ste zelo zaposleni z najrazličnejšimi dejavnostmi, imate hiter tempo dela in življenja.

Res je, da imam zelo zanimiv način življenja, saj kombiniram delo na radiu in televiziji, ob tem se ukvarjam še z glasbo. Termini so zasedeni vsak dan, da pa svoje življenje ohranjam v ravnovesju, poskrbita meditacija in branje.

Vsak večer pred spanjem berem, tudi če pridem domov ob enih zjutraj, sedem na sedežno in vzamem v roke knjigo. Rada imam knjige psihološkega značaja, recimo avtorje, kot so Jorge Bucay, Osho in podobno. Zelo imam rada knjigo Psi. Vsak večer preberem dve ali tri poglavji, saj so možgani tako vpeti v tok dogajanja, da tudi ko ležem v posteljo, glava še kar dela. Ko pa preberem nekaj vrstic, lahko svet dela odklopim, se sprostim, pred spanjem nato še meditiram in te pol ure je zame zelo pomembnih.

Eva Jandl

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri