Darja Gajšek in Blaž Švab: "Potrebujemo čas, da se začutimo!"

Darja Gajšek in Blaž Švab: "Potrebujemo čas, da se začutimo!" (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik
Vir: Jana
4. 1. 2017

Konec leta je lepa priložnost za klepet, sploh če sediš za mizo z Darjo in Blažem in na toplem razpredaš o začetkih in koncih, darilih, željah, polnočnicah, snegu in še čem. Ne dvomim, da sta že nekaj let na seznamu Dedka Mraza najbolj pridnih ljudi, ker si to tudi zaslužita.

Pa začnimo pri koncu. Kakšno leto je za vama?

Blaž: Jaz sem že naredil obračun. Običajno ga delam vsake tri do štiri mesece, kot grejo letni časi. Kar se dela tiče, je bilo leto izredno, ne samo uspešno, ampak tudi doživeto, srčno, tako z Modrijani kot z oddajo Slovenski pozdrav, saj smo naredili veliko dobrega in lepega, pa razveselili veliko ljudi. Kar se tiče pa mene osebno, mi je šlo zelo dobro, le zdravje me je pošteno izdalo, tako da sem dva meseca hodil okoli zdravnikov, kar je bila na koncu zelo pozitivna izkušnja, saj sem spet spoznal čudovite ljudi. (smeh)

Diagnoza?

Blaž: Moral bi si, moral si bom, pravzaprav, vzeti več časa zase.

Darja: Sem človek novoletnih zaobljub in sem skoraj vse izpolnila – pretekla sem dva maratona od štirih, zadnja dva mi je preprečil zlomljen palec, sicer pa je bilo moje leto 2016 zelo plodno, aktivno. Stopila sem tudi na samostojno glasbeno pot, izdala singl in posnela videospot. Res pa je, da sem v letošnjem letu doživela tudi dve izgubi, smrti tete in strica, in to me je zelo prizemljilo. Zato nisem kot Blaž in sem se naučila vzeti si čas zase. Veliko sem potovala. Dalo mi je mnogo uvidov v življenje, predvsem o minljivosti, o pomembnosti soljudi, komu namenjati energijo, kako se ubraniti slabe ... Če bo 2017 tako, kot je bilo 2016, bom rekla samo 'hvala, tam zgoraj' in bom zelo hvaležna.

Kako sta praznovala božič?

Darja: Božič mi zelo veliko pomeni, pravzaprav ves december, zdi se mi, da se vse umiri in upočasni, sama ga doživljam zelo družinsko. Vsako božično večerjo preživim z družino, veliko se nas nabere okoli mize, vsak nekaj prinese, in ko pojemo, gremo peš na žive jaslice. Veliko se pogovarjamo in malo kompliciramo, pa naj gre za darila ali obloženo mizo, skupaj okrasimo smreko in postavimo jaslice. Obujamo spomine, starši svoje, midva z bratom svoje ... Zame je ta dan res čudovit, včasih si želim, da bi bil večkrat na leto, čeprav sem pogosto doma na obisku.

Blaž: Zame je božič eno tako posebno obdobje, ko se mi vedno postavljajo taka lepa, prava, življenjska vprašanja o tem, komu namenjam svoj čas, s kom si ga želim preživljati še več ... Tako obdobje samoizpraševanja, ker se pač med temi božičnimi prazniki vse malo umiri in takrat tudi nekatere teme lažje pridejo na površje. Zelo, zelo rad sem z našimi, s svojo družino. Imamo božično večerjo, pogosto postavljam jaslice in smrečico in vedno grem k polnočnici. To mi je še posebej ljubo, zato nobene ne spustim in vedno grem v drugo cerkev, v drug kraj, običajno s prijatelji. In to so eni taki res lepi, osebni trenutki. Se mi zdi, da sem takrat tudi bolj občutljiv. Vsaka stvar se me dotakne, tudi ljudje se me bolj dotaknejo. Opazujem ljudi, sem pogosto ganjen in si želim, da nihče ne bi bil sam med prazniki. Zame je osamljenost najhujši človekov morilec in mi je kar hudo, ko vidim, kako sami so nekateri. Je pa december tudi čas, ko smo Modrijani veliko na dobrodelnih koncertih, ki se jih zelo radi udeležimo.

Se zelo obremenjujeta z darili?

Darja: Pri nas obdarujemo otroke za vse tri dobre može, obdarujemo se tudi med sabo s praktičnimi darili, kot so copate, nogavice, šali, rokavice, torbica ... Rada spečem piškote in jih podarjam, ni pa darilo najbolj pomembno. Pri meni mora vse dišati po cimetu, limonah, pomaranči, ingverju ... To so stvari, ki mi pomenijo december, to so zame božično-novoletni prazniki.

Blaž: Mislim, da sem odraščal tako, kot bi moral, kot je bilo tudi prav, da sem. Tudi pri nas je obdarovanje v tretjem planu. Seveda vsi radi obdarujemo, tudi sam. Samo fokus na obdarovanju ni pravi fokus, v ospredju mora biti druženje, preživljanje skupnega časa, priprava hrane, ta obred. Da smo hvaležni za to, kar imamo, ne pa, da zahtevamo še nekaj dodatnega. Zame je to darilo.

Darja: Se strinjam z Blažem. Osnovna vloga božiča je povezovanje, združevanje, zavedanje družine, zavedanja pomena obstoja ... Sploh ko res vidiš, da smo tako zelo minljivi, da noben blišč in nobeno darilo ne more nadomestiti ljudi, samo to šteje.

Pa vseeno, se kakšnega darila še posebej spominjata?

Darja: Moje najlepše božično darilo so bili rolerji, ki sem jih dobila, ko sem bila stara okrog 10 let. Od botra sem jih dobila, imeli so plastična kolesa, z bratom sva dobila vsak svoje in vozila sva jih, dokler so nama bili prav, dokler nisva čisto ogulila koleščkov. Spominjam se, kot bi bilo včeraj.

Blaž: Pri meni sta božič in rojstni dan postavljena zelo skupaj ... Za 30. rojstni dan sem šel za tri dni v London in medtem so mi Modrijani postavili smrekico v stanovanje in mi jo okrasili. Lučke, okraske, celo jaslice so mi postavili, če se ne motim. Ko sem prišel domov, je bilo vse prižgano. To je bilo zelo lepo, da so si vzeli čas in so mi vdrli v stanovanje (smeh) in okrasili jelko, ki je sam nikoli prej nisem imel. Zelo ganljivo, zelo lep spomin ...

Sta kdaj sama kakšno ušpičila?

Blaž: Spomnim se, da smo enkrat šli na kor s peninami pri polnočnicah ... Ja, ja, jaz jih nisem držal, ampak so jih pa ostali, ki so jih tlačili v torbice, jakne in bunde, in potem so bili videti, kot da pestujejo dojenčka. Saj ni nihče delal drame iz tega, tudi župnik ne, vsi smo bili pristno dobre volje. (smeh)

Darja: Pri nas se je na živih jaslicah marsikaj smešnega dogajalo. Spomnim se, da je bilo enkrat minus 17 stopinj in je TV Slovenija prišla posnet reportažo. Seveda smo jih mi zelo gostoljubno sprejeli v naših ljubih Studenicah. Skuhali smo kuhano vino, čaj, postregli narezek, tako kot se za nas spodobi. Žive jaslice potekajo tako, da se koze, ovce, race, kokoši ves čas sprehajajo po trgu. Naše koze so v enem trenutku postale preveč živahne, začele so malo noreti in so podrle nekaj luči, zaradi mraza so potem odpovedale še kamere in snemalci so se vrnili v Ljubljano z le polovico posnetega materiala.

Baje imate vi, Darja, radi zimo, vi, Blaž, pa ne.

Darja: Jaz obožujem zimo in sneg, ko se moram zaviti v dva plašča in termo pulover, da grem lahko ven. Zima mi je vsekakor ljubša od poletja.

Blaž: Poletje moj letni čas. Zima mi je tudi všeč, rad imam skrajnosti. Všeč mi je, ko je zunaj vroče, super se počutim, lahko bi živel v Afriki, tja me tudi zelo vleče. Čutim, da tja kar malo pripadam. Zima pa ... Če že je, naj bo še dva metra snega. Ekstremi. Naj bo konkretno.

Darja: Naj bo minus, da gremo smučat! Jaz se rada vržem v sneg in uživam v občutku, ko ti snežinke padajo na obraz.

Imata rada božično-novoletno glasbo?

Blaž: Najraje imam tisto od Chrisa Ree, Driving home for Christmas, ta me najbolj gane.

Darja: Rada imam tovrstne pesmi, od slovenskih do ameriških, angleških pa tudi čisto cerkvenih in samospevov. Veliko sem jih prepela tudi na konservatoriju, kjer sem študirala solo petje. Veliko enih krasnih božičnih ave marij ... Tako da najljubše tudi nimam. Ko slišim tiste kraguljčke ali tri takte, aha, božič!

Kljub veselju do praznikov pa sta verjetno decembra več na odru kot doma?

Blaž: Decembra delam vsak dan, razen za božični večer in na božični dan. Takrat smo tudi že igrali, a v dobrodelne namene. Saj Modrijani smo kot družina, skupaj smo že 16 let, dva brata, dva bratranca ... Ko gremo na koncert ali čakamo na naslednjega, smo skupaj, se veliko družimo in nam je lepo. Te stvari so pomembne. Moraš biti s človekom, ker ti tudi otrok ne bo v prvih petih minutah zdrdral, kako mu je bilo težko v šoli, ampak ti bo mimogrede, preden se bosta razšla, odprl vrata in omenil, da mu je tisti sošolec nekaj rekel in da ga je tisto prizadelo. In se mi zdi, da čas je potreben, ljudje nismo stroji, ki samo funkcioniramo kot računalniki, ampak potrebujemo čas, da se začutimo, da se mehčamo in potem zelo prikrito povemo najbolj pomembne stvari. Takrat pa je treba imeti odprta ušesa, pa tudi srce, da se na to odzoveš na neki sočuten način.

Darja: Sem tudi imela kar veliko dela, nastopov, radijskih obveznosti, pripravili smo mini dobrodelni koncert, povezan s krasno zgodbo živih jaslic, ki jih imamo pri nas že 18 let. Veliko je dela, a če nisi požrešen, ne zamerite izrazu, se da kljub temu najti čas za tistega, ki ti je blizu. Treba je vlagati v ljudi, v odnose, in jaz se zelo trudim, da najdem ravnotežje med delom in ostalimi stvarmi.

Blaž: Velika razlika je, da midva za zdaj lastnih družin še nimava. Nikoli si ne bi dovolil takšnega delovnega tempa, če bi imel svojo družino. Bilo bi povsem neprimerno, ker bi zanemarjal vse po vrsti. Z družino si prioritete postaviš znova, in prav je tako.

Koliko novih let zapovrstjo že delate z Modrijani?

Blaž: Šestnajst. Eno sem spustil vmes, takrat sem žural v Celju. Najdlje smo igrali štiri ure in 20 minut brez pavze, za novo leto v Celju, pred dvema letoma ... Super je bilo, res!

Kje bosta torej preživela najdaljšo noč v letu?

Blaž: Z Modrijani na odru na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Darja: Ne vem še, s fantom, mogoče s prijatelji, mogoče v Sloveniji, mogoče kje drugje ...

Kakor bo naneslo.

Novoletne želje?

Blaž: Prav vsem v novem letu želim veliko poguma pri odkrivanju samega sebe in pri spoznavanju novih čudovitih ljudi.

Darja: Zdravja za vse moje ljudi, zdravja za vse nas. Želim si topline, ki nas bo še naprej povezovala in združevala.

Besedilo: Katja Golob // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Priporočamo